Christine Lagarde se bo s francoskega finančnega ministrstva preselila na čelo IMF-a. Foto: EPA
Christine Lagarde se bo s francoskega finančnega ministrstva preselila na čelo IMF-a. Foto: EPA
IMF dobil predsednico

Izvolitev si je Lagardova zagotovila potem, ko je pridobila podporo razvijajočih se velesil Kitajske, Rusije in Brazilije. Pred tem so ji ključno podporo izrazile tudi ZDA. Svoj petletni mandat bo začela 5. julija, je IMF sporočil v izjavi za javnost.

IMF prevzema v težkih časih gospodarske krize, ko organizacija sodeluje pri reševanju več obubožanih evropskih držav.

Po besedah ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja bodo njen "izjemen talent in široke izkušnje" neprecenljivi za IMF v teh kritičnih časih za svetovno gospodarstvo. Pojasnil je, da jo je Washington podprl tudi zaradi široke podpore, ki jo uživa med članicami IMF-a.

Lagardova je v Evropi uživala široko podporo, saj se je izkazala v boju proti dolžniški krizi v več državah območja z evrom, poleg tega pa ji je uspelo pridobiti še podporo Kitajske in Rusije. Ker imajo ZDA, evropske države, Rusija in Kitajska skupaj večino glasov v 24-članskem odboru izvršnih direktorjev IMF-a, je bila po zagotovitvi podpore izvolitev Lagardove pričakovana.

Rusija je za novega vodjo IMF-a sprva podprla guvernerja kazahstanske centralne banke Grigorija Marčenka, a je nato svoj glas javno namenila Lagardovi. Ruski finančni minister Aleksej Kudrin je prepričan, da ima Lagardova vse potrebne vrline za ta položaj ter bo v IMF vnesla potrebno dinamičnost in poskrbela za izvedbo nujno potrebnih reform, še posebej zdajšnjega sistema kvot.

Brez resnega protikandidata
55-letna Lagardova je tako postala prva ženska na čelu te osrednje svetovne kreditne institucije. Glavni tekmec Lagardove za novega generalnega direktorja je bil predsednik mehiške centralne banke Agustin Carstens, čigar kandidatura pa ni nikoli zares zaživela, niti med državami v razvoju.

Prav države v razvoju bodo verjetno z izvolitvijo Lagardove najmanj zadovoljne, saj so zahtevale konec neformalnega dogovora, po katerem je že vse od konca druge svetovne vojne na čelu IMF-a Evropejec, na čelu Svetovne banke pa Američan.

Strauss-Kahn je bil prisiljen odstopiti zaradi vpletenosti v spolni škandal, ko naj bi poskušal posiliti sobarico v razkošnem hotelu v New Yorku, zaradi česar ga čaka sojenje. Sam se je izrekel za nedolžnega.

IMF dobil predsednico