Kot smo že poročali, je ta teden vlada podaljšala veljavnost ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do konca junija. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj pa je na vladni novinarski konferenci napovedal, da lahko po zaključku veljavnosti ukrepa, ki ga vlada in delodajalci ocenjujejo za "enega najpomembnejših", v poletnih mesecih pričakujemo rahel porast brezposelnosti.

"Ocenjujemo, da bo ta ukrep tudi v juniju zmanjšal tveganje, da bi se podjetja, ki se spopadajo z nizkim povpraševanjem in negativnimi šoki odločala za odpuščanje," je dodal minister.

Za zdaj težko napoveduje, za koliko se bo zvišala brezposelnost v poletnih mesecih. Okrepljeno zaposlovanje pa znova pričakuje v avgustu in septembru, proti koncu leta pa bo znova sledil rahel "sezonski porast" – med drugim tudi zaradi prihoda študentov in srednješolcev, ki zaključujejo proces izobraževanja, na trg dela.

Minister je znova spregovoril o pozitivnih učinkih interventnih ukrepov na trg dela, saj so omejili rast brezposelnosti. V aprilu smo dosegli številke pred epidemijo. Število brezposelnih je namreč padlo pod 80.000 in je 25. maja znašalo 75.602. V primerjavi z državami EU-ja smo po številu brezposelnih na 7. mestu.

"Izgube delovnih mest v okviru normalnih razmer"

Kljub spodbudnim podatkom glede števila brezposelnosti pa so ljudje v času epidemije ostali tudi brez zaposlitev. Minister za delo Cigler Kralj točnih podatkov o tem na novinarski konferenci ni imel. Po njegovi oceni so bile "izgube v okviru normalnih razmer", saj je vendarle trg dela dinamična stvar, ki se vsakodnevno srečuje z nekaj prilivi in odlivi brezposelnih. "To gibanje, razen v prvem valu, ko smo maja dosegli nekaj nad 91 tisoč brezposelnih, in februarja letos, ko smo celo presegli to številko, ni bilo zaznati znatno povečanega trenda odpuščanja v primerjavi z normalnimi leti," je povedal.

Na vprašanje, koliko kršitev oz. zlorab na področju ukrepov so zaznali s strani delodajalcev, pa minister prav tako ni imel konkretnih odgovorov. Kot je dejal, je glede tega pristojna inšpekcija za delo in da so bili delovni inšpektorji eni bolj aktivnih v času epidemije pri preverjanju pravil delovnopravne zakonodaje. "Računamo na to, da so delodajalci to razumeli in da niso v veliki meri zlorabljali tega ukrepa," je še dodal.

Sorodna novica "Kapital je v epidemiji odigral vlogo žrtve. Tudi delavci smo mu dali prednost pred solidarnostjo."

Navkljub subvencijam odpuščanja

Na drugi strani pa so nekateri sindikalisti pred kratkim za MMC opozorili na drugo plat interventnih ukrepov, in sicer, da se pri njihovem sprejemanju ni poskrbelo za ustrezne varovalke v primeru odpuščanj. Očiten dokaz tega so tudi tuja podjetja, ki so počrpala pomoč, potem pa napovedala, da bodo obrate zaprla, odpustila ljudi in se preselila drugam. V zadnjih mesecih sta tako poleg slovenjgraškega Adienta zaprtje podružnic v Sloveniji napovedala še ormoški Safilo in trebanjski Trevis. Gre za tri tuje multinacionalke, ki so v obdobju koronakrize iz državne blagajne prejemale subvencijo. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je ameriški Adient v okviru interventne zakonodaje prejel 766.000 evrov, italijanski Safilo 650.000, francoski Trevis pa 252.000.