Za kako visoko številko gre, bo jasno, če povemo, da je bil prejšnji neslaven rekord iz oktobra 1982, ko je bila številka več kot štirikrat manjša – 695 tisoč. V finančni krizi 2008–2009 so bile na trgu dela najslabše razmere marca 2009, ko je bilo v enem tednu število prosilcev nadomestil za brezposelnost 665 tisoč. Novi koronavirus, zaradi katerega je življenje obstalo, prihodki številnih podjetij pa so se drastično znižali ali celo padli na popolno ničlo, očitno povzroča strahovite pretrese na trgu dela, in to le nekaj tednov po tem, ko se je največje svetovno gospodarstvo še lahko pohvalilo z rekordno nizko (3,5-odstotno) brezposelnostjo. Po nekaterih predvidevanjih bi lahko ameriška brezposelnost hitro poskočila na 30 odstotkov.

Tudi v evrskem območju katastrofalni podatki

Analitiki so upali, da bo število prošenj za denarno nadomestilo vsaj polovico manjše, kot je bilo v resnici. Vseeno je zaradi izjemnih protikriznih ukrepov vlad in centralnih bank na delniških trgih ta teden opaziti močno rast tečajev, Dow Jones je, denimo, v ponedeljek poskočil za 11 odstotkov, največ po letu 1933, danes pa se je do 16. ure povzpel nad 22 tisoč točk (+4,3 %). Zagotovo bodo vlagatelji še nekaj časa na hudi preizkušnji. Makroekonomski podatki in dobički/izgube podjetij bodo namreč v naslednjih mesecih zaradi zaprtja podjetij in samoosamitve katastrofalni. Že v torek je bil objavljen podatek o indeksu nabavnih menedžerjev (PMI) v evrskem območju, ki je dober kazalnik gospodarskih razmer. Če je bil PMI februarja še pri 51,6 točke (vse vrednosti nad 50 pomenijo rast), je marca strmoglavil na 31,4 točke, kar je z naskokom najbolj divji padec v zgodovini, hkrati pa najnižja vrednost od začetka izvajanja ankete leta 1998.

Sorodna novica Nad posledice epidemije z dve milijardi evrov vrednimi ukrepi

Slovenska vlada se je hitro odzvala

Slovenska vlada se je v torek dogovorila o dve milijardi evrov vrednem svežnju ukrepov. O tem so govorili v Studiu ob 17h na Radiu Slovenija. "Zelo smo zadovoljni, ker je vlada hitro reagirala in upoštevala veliko naših predlogov," je povedal Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice: "Dobivamo sicer vprašanja glede ukrepa pri čakanju na delo. Natančno je treba definirati, za koliko časa so podjetja zavezana obdržati delovna mesta, drugo pa je, kako bo z dodatnimi likvidnostnimi ukrepi za pomoč turizmu, saj so po ukazu vlade vse zmogljivosti zaprte, prihodki so ničelni." Med gosti oddaje je bil ekonomist Marko Jaklič, vodja Lahovnikove strokovne posvetovalne skupine za pripravo ukrepov, ki je na vprašanje, ali je ukrep čakanja na delo vezan s pogojem, da delodajalec delavca potem pol leta ne sme odpustiti, odgovoril: "Ne, saj bodo razmere (po koncu karantene) zelo negotove."

Z ukrepom "80–20" konec stampeda odpuščanja
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS-ja, je vesela ukrepa, da država prevzame večino breme, ko je delavec na čakanju (in dobiva 80 odstotkov neto plače): "To je ukrep, ki ga v sindikatih najbolj pozdravljamo, saj se je končal stampedo odpuščanja. Prej je bilo kar 60 odstotkov zneska na plečih delodajalcev. Pri podjetjih, kjer so se prihodki popolnoma ustavili, je to prehudo breme." Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in prvi mož podjetja BSH Hišni aparati, je opozoril, da je zaradi upada naročil prizadete tri četrtine slovenskega gospodarstva, vsaj tretjina pa "de facto" stoji. Na vprašanje, zakaj se je odločil zapreti podjetje BSH Hišni aparati, je Gorjup odgovoril. "Glede na priporočila smo se pred dvema tednoma odločili, da podjetje zapremo, saj se več kot 75 odstotkov ljudi vozi na delo z avtobusnim prevozom. Tudi razdalje med delavci v naši proizvodnji so manjše od priporočil."

Padec BDP-ja od 5- do 25-odstoten
Marko Jaklič je še povedal, kaj si misli o napovedi Umarja, da bo letošnji padec BDP-ja v Sloveniji od šest- do osemodstoten: "Pred enim tednom bi to delovalo pesimistično, zdaj pa se sliši kar optimistično. Predvidevanja so, da bo gospodarska dejavnost letos upadla za od 5 do 25 odstotkov." Jaklič pravi, da je bilo treba z vladnimi ukrepi najprej zagotoviti, da podjetja v teh dveh ali treh mesecih ne bi propadla in da ne bi preveč odpuščala, zdaj pa že razmišljajo, kako naprej. Kaj bo v naslednjem svežnju, ki bo neizogiben, saj bodo izredne razmere trajale še kar nekaj tednov? "Dobili smo že smernice od vlade. Ideje so, da popravimo tisto, česar zadnji sveženj ne vključuje. Precej je še socialnih težav. V ospredju bo tudi panožni pristop, torej reševanje panog, ki jih bo šok najbolj prizadel. Se bo pa strokovna posvetovalna skupina še popolnila s kakovostnimi člani."