Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija

Natakarji in kuharji, po večini iz Srbije in Makedonije, ki so delali v Savinih hotelih na Bledu, so za TV Slovenija povedali, da so bili ob začasnem zaprtju hotelov zaradi ukrepov za omejevanje epidemije novega koronavirusa prisiljeni v podpis sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Povedali so, da jim je bilo rečeno, da nimajo izbire. Bili naj bi tudi deležni groženj, da bodo ob morebitni zavrnitvi podpisa ostali brez stanovanja in prevoza v domovino.

Breda Črnčec iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarja, da gre za ranljivo skupino delavcev. "Niti dobro ne poznajo slovenskega jezika, kaj šele, da bi vedeli, kaj pomeni podpis takšnega sporazuma. Ko pa enkrat to podpišeš, ni več poti nazaj," je dejala generalna sekretarka sindikata.

V družbi Sava Turizem vse očitke zavračajo. "Vsi sporazumi so bili podpisani prostovoljno, brez zavajanja. Zaposlenim so bili obrazloženi in postopki so bili speljani skladno z zakonodajo," je povedala direktorica Mojca Krašovec.

Odpuščanja v Sava Turizmu

Ob podpisovanju je svinčnik v rokah dveh različnih strani

"Na eni strani imamo zaposlene, ki trdijo, da so podpisali nekaj, česar niso razumeli, na drugi strani pa delodajalca, ki se krčevito brani, da tega ni storil," je položaj v družbi Sava Turizem povzela predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

Sorodna novica Inšpektorat za delo: Delodajalci množično odrejajo delo od doma

Opozorila je, da je pri vprašanju delovnih razmerij svinčnik v rokah dveh – v rokah delodajalca na eni in delavca na drugi strani. "Delodajalec ve, kaj podpisuje. Pri zaposlenih pa se ob podpisu pogosto pojavi neka stiska, strah, nerazumevanje," je dejala Jerkičeva in dodala, da delavcem ni treba poznati celotnega zakona o delovnih razmerjih. "Pozivam pa jih, da podpisujejo samo prejem pogodbe, ne podpisujejo pa nikakršnih sporazumov, nikakršnih pogodb, ničesar, s čimer bi se odpovedovali svojim pravicam," je dejala predsednica ZSSS-ja. Spomnila je na dejstvo, da imajo delavci tri dni časa, da preučijo pogodbo, in ob tem opozorila, da je po tem, ko je podpis na papirju, prepozno in je stvari težko vrniti v prvotno stanje.

Ob tem je izrazila dvom, da so bili podpisi delavcev v hotelih družbe Sava Turizem prostovoljni. "Če je bilo res tako zelo na prostovoljni bazi, pozivam delodajalca, da ljudi povabi na razgovor, mi jim bomo zraven dali našo pravno službo, pa naj preverijo, koliko prostovoljnosti je bilo," je dejala Jerkičeva in dodala, da bi moral SDH v primeru družbe, ki je v neposredni lasti države, učinkovito ukrepati in morda celo zamenjati vodstvo.

Vrsta inšpekcijskih nadzorov

Na ZSSS-ju sicer od začetka širjenja novega koronavirusa dobivajo številne pritožbe s terena. "Tako kot poteka kriza, si sledijo tudi vprašanja. Na začetku je bila najbolj na udaru panoga gostinstva in turizma. Tudi trgovine v tistem delu, kjer so se zapirale obratovalnice, ki niso nujno potrebne. Zdaj opažamo porast na področju gradbeništva, tudi industrije," je povedala Lidija Jerkič. Predsednica ZSSS-ja je poudarila tudi to, da konec meseca ne bodo več podaljšane pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Lidija Jerkič je pozdravila dejavnosti inšpektorjev. "Inšpekcija za delo je v tem tednu opravila vrsto obiskov pri delodajalcih v zasebnem sektorju. Tudi položaj v teh podjetjih se je izboljšal, to se kaže tudi z zmanjšanjem vprašanj o varnosti dela," je povedala Jerkičeva in dodala, da se je stanje pri delodajalcih, ki so jih po prijavi sindikatov obiskali inšpektorji, marsikje popravilo.