Jasno je namreč, da bi slovenskemu pristanišču veliko bolj koristila gradnja drugega tira med Koprom in Divačo, a tega ne bo vsaj do leta 2022. Če ima država resen namen izpeljati oba projekta, pa se takoj postavi vprašanje, kje bo vzela denar za obe naložbi?
Nova železniška povezava med Divačo in Trstom naj bi pomenila, da bo to traso dnevno prevozilo približno 200 vlakov s hitrostjo do 250 kilometrov na uro. A bolj kot te za zdaj še težko predstavljive številke o pretočnosti pozornost vzbujajo druge številke. Progo naj bi začeli graditi leta 2015, končali pa do leta 2022, kar je skoraj enak časovni načrt kot za drugi tir med Divačo in Koprom. A glede na luknjo v državnem proračunu je jasno, da bo država, tudi ob pomoči evropskih skladov, oba projekta težko financirala.
Jasno je, da bi slovenski 9-kilometrski odsek proge Divača-Trst stal vsaj 300 milijonov evrov. A minister za infrastrukturo Zvonko Černač zagotavlja, da gradnja drugega tira ni postavljena pod vprašaj: "Ne gre za nobeno ukinitev gradnje drugega tire. Gradnja se, kot veste, sploh še ni začela. Tako, da se projekta medsebojno ne izključujeta, temveč dopolnjujeta. In pri obeh projektih je prejšnja vlada žal storila premalo."
Izjava Ministrstva za infrastrukturo in prostor (4. 7. 2012)
Vprašanje je tudi, kaj lahko povezava med Trstom in Divačo sploh prinese slovenskemu gospodarstvu? Luko Koper bi namreč še bolj odrezala od zglednih železniških povezav, ob tem pa bi okrepila položaj pristanišča v Trstu. In namesto da bi končno odgovorili na vprašanje, kako okrepiti položaj Luke Koper in kako povečati pretovor v tem pristanišču, se z gradnjo proge Divača-Trst odgovor na to, skupaj s prihodnostjo drugega tira, le še bolj zavija v tančico skrivnosti.
Danijel Poslek, Radio Slovenija, Druga jutranja kronika
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje