Zakladnica načrtuje izdajo nove 10-letne obveznice in dodatno izdajo triletne obveznice, prvič izdane marca letos, pooblaščene banke pa bodo preverile tudi možnost dodatne izdaje 30-letne obveznice, prvič izdane poleti 2015.

Na začetku leta se je država že zadolžila za 1,5 milijarde evrov. Foto: Reuters
Na začetku leta se je država že zadolžila za 1,5 milijarde evrov. Foto: Reuters

Mandat za organizacijo izdaje dolžniških vrednostnih papirjev je ministrstvo podelilo bankam Barclays, BNP Paribas, Credit Agricole, Deutsche Bank in JP Morgan.

Nova referenčna 10-letna obveznica bi zapadla 15. julija 2030. Poleg tega želi država izdati še dodatne triletne obveznice. Te je prvič izdala pred dvema tednoma in z njimi zbrala 850 milijonov evrov. Kuponska letna obrestna mera je bila 0,200-odstotna, zahtevana donosnost pa znaša 0,253 odstotka.

Andrej Šircelj je ob obsežnem programu pomoči gospodarstvu in prebivalstvu za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa napovedal tudi pripravo rebalansa letošnjega proračuna. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Andrej Šircelj je ob obsežnem programu pomoči gospodarstvu in prebivalstvu za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa napovedal tudi pripravo rebalansa letošnjega proračuna. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Izbrane banke bodo preverile tudi možnost dodatne izdaje 30-letne obveznice s kuponsko obrestno mero 3,125 odstotka in zapadlostjo 7. avgusta 2045, ki jo je država prvič izdala na začetku avgusta 2015, nato pa izdajo večkrat povečala.

Država se je januarja že zadolžila za 1,5 milijarde evrov. Dodatno je marca povečala julija 2015 izdani obseg 30-letnih obveznic za 50 milijonov evrov, v kratkem pa ga namerava še za dodatnih 50 milijonov evrov. Marca je za 250 milijonov evrov povečala tudi obseg izdaje obstoječe desetletne obveznice, katere zapadlost je 14. marec 2029.

Država potrebuje sredstva za izvedbo obsežnega programa pomoči gospodarstvu in prebivalstvu za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa. Prvi sveženj ukrepov, vreden okoli tri milijarde evrov, je že sprejet, pripravlja pa se že novi. Če se bo kriza še zavlekla, bodo zaradi zaustavitve ali upočasnitve velikega dela gospodarskih dejavnosti javnofinančni stroški reševanja krize le še narasli.

Finančni minister Andrej Šircelj je zato že napovedal novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 za povečanje dovoljenega obsega zadolževanja države, prav tako ob tem napoveduje tudi pripravo rebalansa letošnjega proračuna.