Foto: Shutterstock

Tehnologija 5G se od prejšnjih razlikuje predvsem po hitrosti prenosa podatkov. Novo omrežje je denimo stokrat zmogljivejše od prejšnjega, omrežja 4G. Za prenos celovečernega filma v omrežju 4G potrebujemo šest minut, pri 5G se bo čas prenosa prepolovil. Hitrejši prenos podatkov bo omogočil razvoj tako imenovanih pametnih mest, vožnja z avtonomnimi vozili bo varnejša, zdravniki bodo lahko opravljali operacije na daljavo, tehnologijo v podjetjih bo mogoče upravljati kar z mobilnim telefonom.

Nevarnost elektromagnetnega sevanja za zdravje

Ob novi tehnologiji pa se porajajo tudi številna vprašanja, pomisleki in skrbi. Ena glavnih je morebitni škodljivi vpliv elektromagnetnega sevanja na zdravje ljudi. Po besedah ministra za zdravje Aleša Šabedra se je v vseh do zdaj opravljenih in ovrednotenih raziskavah pokazalo, da izpostavljenost vrednostim, nižjim od tistih, ki so določene s priporočili mednarodnih organizacij, nima škodljivega vpliva na zdravje ljudi. "Splošno znano je, da je največ neionizirajočega sevanja takrat, ko nekoga kličeš in ko imaš napravo neposredno ob ušesu. Ampak kot rečeno, za zdaj ni dokazov, da bi to povzročalo onkološko bolezen," meni strokovni direktor Onkološkega inštituta Viljem Kovač. Vendar pa del stroke opozarja na pomanjkljiv metodološki pristop pri ugotavljanju vzročne zveze med nastankom tumorjev in izpostavljenostjo sevanju mobilnih telefonov in njihovih baznih postaj. "Večina znanstvenikov preučuje, zakaj in kako elektromagnetna sevanja povzročijo raka, namesto da bi preučili, kako ta sevanja preprečijo človeškemu telesu, da bi odstranilo poškodovane in maligno transformirane celice, ki vodijo v nastanek tumorjev. Take celice v naših telesih nastajajo vsak dan," je pojasnil Borut Poljšak z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani.

Odgovora še ne poznamo

Da tveganje vendarle obstaja, meni tudi direktor Uprave za varstvo pred sevanji Damijan Škrk, ki pojasni, da je mednarodna komisija za raziskovanje raka visokofrekvenčno elektromagnetno sevanje razvrstila v skupino kancerogenosti 2B, kar pomeni, da gre za sevanje, ki mogoče povzroča raka: "Tako da nimajo prav tisti, ki pravijo, da ni nobenih posledic, kot tudi tisti, ki pravijo, da posledice so. Za zdaj tega odgovora ne poznamo." Škrk dodaja, da morebitne posledice ne bodo tako hude, kot jih nekateri prikazujejo. Kritiki nove tehnologije opozarjajo tudi na 8. člen zakona o varstvu okolja, v katerem piše, da je uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in izdelkov dopustno le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter mogočih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi. Če obstaja možnost nepopravljivega uničenja okolja ali če so ogrožene njegove regeneracijske sposobnosti, pa pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne sme biti razlog za odlaganje ukrepov. Da se sevanje pri novi tehnologiji ne bo pretirano razlikovalo od tega, čemur smo mu izpostavljeni že zdaj, je prepričan tudi novinar portala Tehnozvezdje Marjan Kodelja: "Tehnologija 5G nas ne bo scvrla, kot nas ni 4G." O postavljanju dodatnih baznih postaj pa pravi, da bodo te potrebne le tam, kjer je večja koncentracija naprav in ljudi, na primer na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Varnost osebnih podatkov

Številne strokovnjake bolj kot nevarnost sevanja skrbi varnost osebnih podatkov. Če je varovanje osebnih podatkov v državah Evropske unije zakonsko dobro urejeno, pa si oblasti v nekaterih drugih privoščijo precej več poseganja v zasebnost. Na beograjskih ulicah se je oktobra letos pojavilo na stotine kamer, ki omogočajo prepoznavanje obrazov. Postavil jih je kitajski telekomunikacijski velikan Huawei. S kamerami, ki prepoznavajo obraze, registrske tablice in analizirajo vedenje ljudi, naj bi v srbski prestolnici poskušali zmanjšati kriminal. Zagovorniki človekovih pravic ob tem poudarjajo, da si ne želijo nadzora velikega brata na vsakem koraku, organizacije pa tudi dvomijo o učinkovitosti nadzora, sploh ob visoki ceni, ki jo morajo prebivalci plačati za domnevno večjo varnost. "Nenehno nadziranje in spremljanje vseh prebivalcev sta rahlo pretirana, če gre za boj proti zločinom. Statistike kažejo, da tak nadzor deluje le proti uličnim prestopkom, denimo če vam nekdo ukrade torbico, razbije avtomobilsko okno ali ukrade kolo. Pri zagotavljanju nacionalne varnosti in preprečevanju terorizma pa ta tehnologija ni dala pravih rezultatov," meni Bojan Perkov iz fundacije SHARE. Da je to velika težava, se strinja tudi Marjan Kodelja: "Gre za vprašanje, kako tehnološka podjetja razumejo podatke, za kaj jih uporabljajo in kako jih ščitijo. In če smo odkriti, jih ne ščitijo."

"Slovenija zaostaja za povprečjem Unije"

"Slovenija po zadnjem indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) zaostaja za povprečjem Evropske unije, in če se zavedamo, kako je digitalizacija pomembna za razvoj družbe in gospodarstva, potem moramo pospešiti razvoj na tem področju," je prepričan Nenad Šutanovac iz Združenja za informatiko in telekomunikacije. Ob tem poudarja, da bodo nove tehnologije tudi do okolja prijaznejše, saj so energijsko manj potratne.

Katere koristi prinaša 5G in kako upravičen je strah pred njim?