ECB bo zgornjo mesečno mejo za nakup obveznic najprej znižala s 30 na 15 milijard evrov, do konca septembra pa namerava program ukiniti. Foto: Reuters
ECB bo zgornjo mesečno mejo za nakup obveznic najprej znižala s 30 na 15 milijard evrov, do konca septembra pa namerava program ukiniti. Foto: Reuters
Mario Draghi
Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi. Foto: EPA

Na zasedanju v Rigi je ECB izrazil pričakovanje, da bo s koncem septembra zmanjšal zgornjo mejo mesečnih nakupov v okviru programa odkupovanja obveznic s 30 na 15 milijard evrov, s koncem leta pa bo novih nakupov v okviru programa, namenjenega povečevanju količine denarja v obtoku, konec.

Svet ECB-ja je tako izpolnil pričakovanja trgov in nakazal postopen umik iz programa t. i. kvantitativnega sproščanja, ki ga je zagnal leta 2015.

Program, ki ga izvajajo centralne banke evrskega območja, se je sprva začel z mesečnimi odkupi v višini 60 milijard evrov, marca 2016 se je nato zgornja meja mesečnih nakupov zvišala na 80 milijard evrov, aprila 2017 se je spet spustila na 60 milijard, z letošnjim letom pa upadla na 30 milijard evrov. Svet ECB-ja je program vmes tudi večkrat podaljšal.

Osrednji organ denarne politike na evrskem območju se je na zasedanju odločil, da do konca septembra zgornja meja mesečnih nakupov ostane na ravni 30 milijard evrov, za naprej pa je izrazil pričakovanje, da se bo za obdobje do konca decembra meja zmanjšala na 15 milijard evrov, s koncem leta pa naj bi centralne banke prenehale kupovati v okviru programa.

ECB je izrazil tudi namero po ohranitvi prakse, ko centralne banke evrskega sistema prejeta sredstva od zapadlih glavnic na podlagi imetništva vrednostnih papirjev iz programa reinvestirajo v nove nakupe, in to toliko časa, kolikor je treba za ohranjanje ustrezne likvidnosti v bančnem sistemu in izdatne monetarne stimulacije.

Obrestne mere vsaj za eno leto ostajajo enake
Obrestne mere v območju z evrom tudi po današnjem zasedanju ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh. Ključna obrestna mera ostaja pri nič odstotkih, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank znaša -0,40 odstotka, obrestna mera za mejno posojanje pa 0,25 odstotka.

Je pa svet ECB-ja tokrat prvič jasno izrazil pričakovanje, da naj bi obresti na trenutnih ravneh ostale vsaj do poletja prihodnje leto oz. tako dolgo, dokler ne bo svet zaznal, da je gibanje inflacije skladno s trenutnimi pričakovanji njene vzdržne krepitve.

Svet ECB-ja je prepričan, da današnje odločitve zagotavljajo zadostno raven ekspanzivne denarne politike, ki bo zagotovila, da se raven letne inflacije postopno in vzdržno približa srednjeročnemu cilju, ki je malenkost pod dvema odstotkoma.