Če so se finančni trgi pred zadnjim zasedanjem Evropske centralne banke še spraševali, kako ostro bo ta ukrepala zoper trdovratno inflacijo, zdaj ni dvoma. ECB je znova dvignil temeljne obrestne mere za konkretnih 0,75 odstotne točke.

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja se bo zvišala na dva odstotka, za odprto ponudbo mejnega posojila na 2,25 odstotka, za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 1,50 odstotka.

Nove obrestne mere bodo začele veljati 2. novembra.

Svet ECB-ja s tretjim zaporednim večjim dvigom obrestnih mer dela velik korak naprej pri umikanju spodbud denarne politike, je banka zapisala v sporočilu za javnost. O prihodnjih zvišanjih se bo svet banke odločal glede na to, kako se bodo razvijali obeti za inflacijo in gospodarsko rast, so dodali.

"Pričakujemo nadaljnje zviševanje obrestnih mer," je na novinarski konferenci dejala predsednica ECB-ja Christine Lagarde. "Destinacija je jasna, tempo pa bomo določali na vsakem srečanju posebej. Pripravljamo več zvišanj obrestnih mer, s kakšno dinamiko in po kakšni stopnji pa vam ne morem povedati," je dejala. "Nismo še končali," je zatrdila in poudarila, da bo glavni cilj umiriti inflacijo na dva odstotka na daljši rok.

Inflacija v evroobmočju vztraja na visokih 10-odstotnih ravneh. In čeprav k rasti cen življenjskih potrebščin pomemben delež prispeva energetska draginja, pa je vse višja tudi osnovna inflacija, okleščena energentov in hrane, ta namreč v evroobmočju znaša 4,8 odstotka, v Sloveniji pa visokih 6,6 odstotka

Christine Lagarde je opozorila, da območju evra grozi recesija: "Gospodarska aktivnost v območju evra se je v tretjem četrtletju leta predvidoma močno upočasnila, pričakujemo nadaljnje slabljenje v preostanku letošnjega in v začetku prihodnjega leta." Inflacija bi se lahko povzpela nad pričakovano, če se zvišajo cene energije in hrane.

Kot je novinarki Radia Slovenija Urški Jereb povedal Blaž Hribar iz Pokojninske družbe A, se ti močni inflacijski pritiski zdaj vgrajujejo v plačna pričakovanja in tako že lahko govorimo o inflaciji, ki na neki način poganja samo sebe in jo je zelo težko spraviti nazaj v želene okvirje.

Hkrati z zviševanjem obrestnih mer se pričakovano ohlaja gospodarska rast, poslabšujejo se namreč pogoji zadolževanja tako za prebivalstvo kot gospodarstvo. V tem zahtevnem okolju je poiskati primeren donos na kapital precejšen izziv, priznava Hribar. Kljub temu so tudi danes boljše in slabše naložbe

"Realno premoženje je bolj privlačno, nepremičnine pa tudi delnice so realno premoženje," je pojasnil Hribar.

Evropska centralna banka naj bi sicer, kot napovedujejo ekonomisti iz Bloombergove ankete, z dvigi obresti nadaljevala najmanj do marca, v tem času naj bi se depozitna obrestna mera povzpela na 2,5 odstotka.

Svet ECB-ja je poleg tega sklenil spremeniti pogoje, ki veljajo v tretji seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja. Ta instrument je v akutni fazi pandemije igral ključno vlogo pri blažitvi tveganj za cenovno stabilnost, zdaj pa ga je treba rekalibrirati zaradi nepričakovanega in izjemnega zvišanja inflacije, so pojasnili v banki. Zato bo ECB prilagodil obrestne mere ter bankam ponudil dodatne datume prostovoljnega predčasnega odplačila, so pojasnili.

Kot zadnje je svet ECB-ja za boljšo uskladitev obrestovanja obveznih rezerv, ki jih imajo kreditne institucije pri centralnih bankah evrskega območja, s pogoji na denarnem trgu sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve izenači z obrestno mero ECB-ja za odprto ponudbo mejnega depozita.

Glede programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) je svet navedel, da namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko je začel dvigovati ključne obrestne mere ECB-ja, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo razmere obsežne likvidnosti in ustrezna naravnanost denarne politike.

Kar zadeva program PEPP, namerava svet glavnico zapadlih vrednostnih papirjev ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. Postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa se bo upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Svet ECB-ja bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila prenos denarne politike, so še navedli.