ECB želi s tem spodbuditi pešajočo gospodarsko rast v evrskem območju in tudi širše v Evropski uniji.

Odhajajoči predsednik Evropske centralne banke Italijan Mario Draghi je pričakovano napovedal ukrepe za stimulacijo gospodarstva. 1. novembra ga bo na položaju zamenjala Francozinja Christine Lagarde. Foto: EPA

Cilj je dvoodstotna inflacija
ECB si želi, da bi se inflacija dvignila tik pod dva odstotka, zato namerava z odkupovanjem obveznic povečati količino denarja v obtoku in s tem pospešiti inflacijo. Tako imenovano kvantitativno sproščanje je način vnosa denarja v finančni sistem, ko so obrestne mere zelo nizke in ko konvencionalne metode stimulacije ne delujejo.

Evropska centralna banka je v prejšnjem programu kvantitativnega sproščanja med letoma 2015 in 2018 odkupila za 2,6 trilijona evrov državnih obveznic. Foto: Reuters

Ključna obrestna mera ostaja pri nič odstotkih
Ključna obrestna mera v evrskem območju ostaja pri nič odstotkih, tako je že od marca 2016. Obrestna mera za mejno posojanje je postavljena pri 0,25 odstotka, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank pa se bo z minus 0,40 odstotka znižala še za desetinko odstotka, to je na -0,5.

Odkup obveznic, dokler bo to potrebno
ECB je pojasnil, da bo program odkupa obveznic trajal, dokler "bo to potrebno", medtem ko bodo obrestne mere "pri zdajšnjih ali nižjih ravneh" vztrajale, dokler inflacija v evroobmočju ne bo dosegla dveh odstotkov. Napovedal je tudi uvedbo sistema za prilagajanje višine depozitne obrestne mere za poslovne banke. S tem želi ECB omiliti posledice negativnih obrestnih mer za banke.

Negativen vpliv trgovinske vojne in možnost trdega brexita
Predsednik ECB-ja Mario Draghi je ukrepe za stimulacijo gospodarstva posredno napovedal že julija, ko je ocenil, da negotovosti, povezane s trgovinskim sporom med ZDA in Kitajsko, in možnost "trdega" brexita negativno vplivajo na evrsko gospodarstvo.

Obeti "mračni": gospodarska rast letos 1,1-odstotna, drugo leto 1,2
Tokrat je Draghi na novinarski konferenci dejal, da so obeti za evrsko gospodarstvo "mračni", ECB pa je zato oklestil gospodarske napovedi za letošnje in prihodnje leto. Predvidena gospodarska rast v evroobmočju bo letos 1,1-odstotna, drugo leto pa 1,2, kar je nekoliko manj od prejšnjih napovedi. Pojasnil je, da evroobmočje trpi "zaradi šibke mednarodne trgovine, ki je izpostavljena globalni negotovosti".

Inflacija letos 1,2-odstotna
Inflacija naj bi medtem letos znašala 1,2 odstotka, prihodnje leto en odstotek, leta 2021 pa 1,5 odstotka.

Draghi: Pričakujemo lahko podaljšano obdobje šibkosti
Po Draghijevih besedah lahko v prihodnje pričakujemo "podaljšano obdobje šibkosti". Vztrajali bodo tveganja za krčenje gospodarstva in pritisk zaradi nizke inflacije, je napovedal. Možnost recesije v evropski denarni uniji je majhna, a se je vendarle povečala, je ocenil in spomnil, da se ta scenarij v tretjem četrtletju obeta Nemčiji.

Nemška rast letos 0,5-odstotna
Največje gospodarstvo v evrskem območju, Nemčija, naj bi bilo na robu recesije. V Berlinu pričakujejo, da bo letošnja rast 0,5-odstotna. Kot sicer poudarja nemška vlada, so nemški gospodarski temelji trdni.

Trump: ECB uspešen pri depreciaciji evra
Odločitev ECB-ja je že komentiral ameriški predsednik Donald Trump, ki je na Twitterju ocenil, da "ECB ukrepa hitro in znižuje obresti za deset bazičnih točk. Poskušajo in so uspešni pri depreciaciji evra proti zelo močnemu dolarju, s čimer prizadenejo ameriški izvoz. Medtem pa Fed (ameriška centralna banka, op. a.) sedi, sedi in sedi. Plačani so zato, da posojajo denar, a mi plačujemo obresti."

Trump preložil uvedbo novih carin na kitajske izdelke
Pozitivno pa bo na evropsko gospodarstvo vplivalo zadnje popuščanje trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko. Potem ko so iz Pekinga včeraj sporočili, da bodo za leto dni odpravili carine na celo vrsto ameriških izdelkov, je ameriški predsednik Trump sprejel odločitev o preložitvi napovedanega zvišanja carin za 250 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske.