Izbrisani delničarji leta 2013. Foto: MMC RTV SLO
Izbrisani delničarji leta 2013. Foto: MMC RTV SLO
ESČP odloča na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah. Foto: EPA


V postopku je združenih osem primerov, ki naslavljajo širok spekter vprašanj, povezanih z zagotavljanjem ustreznih pravnih sredstev razlaščencem v izrednih ukrepih, ki jih je ob sanaciji bank izrekla Banka Slovenije. Prve tožbe so prizadeti na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vložili že 2014.

Kot je pojasnil odvetnik Miha Kunič, ki zastopa enega od tožnikov proti Sloveniji, postopek ne naslavlja samo pravnih sredstev iz zakona, ki bo na podlagi sodbe ustavnega sodišča zagotovil učinkovito sodno varstvo po izbrisih v podržavljenih bankah, ampak tudi vprašanje pravice do spora pred registrskimi sodišči in do upravnega spora glede ukrepov Banke Slovenije, do katerih so trenutno upravičene le banke.

Sklep ESČP-ja o uvedbi postopka proti Sloveniji je Kunič dobil v ponedeljek, na njem pa je datum 25. oktober.

En člen neskladen z ustavo
Ustavno sodišče je sicer oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki nekdanjim imetnikom ni omogočil ustavnoskladne uveljavitve pravice do sodnega varstva za vse morebitne že vložene in bodoče odškodninske tožbe proti Banki Slovenije.

Ustavno sodišče je ob tem naložilo DZ-ju, da mora do maja lani zakonodajo uskladiti tako, da bodo izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti v bankah upravičeni do učinkovitega sodnega varstva, a se to vse do danes ni zgodilo. Predlog zakona je v prejšnjem sklicu DZ-ja prišel do matičnega parlamentarnega odbora, ki je ugotovil, da ga je treba dopolniti. Medtem sta delo nastopila nov sklic DZ-ja in nova vlada, na finančnem ministrstvu pa zagotavljajo, da je priprava in uskladitev zakona ena od njihovih prednostnih nalog.

Nekaterim bo morda povrnjeno
Je pa nedavno prišlo do prve odločitve sodišča v zgodbi o sanaciji bank, ki pa se nanaša na vprašanje kršitve pojasnilne dolžnosti banke. Celjsko okrožno sodišče je namreč odločilo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi, pri čemer sodba še ni pravnomočna.

Sodni postopki za reševanje zgodb, povezanih z izbrisom, so sicer do sprejema zakona večinoma prekinjeni. Teh primerov je več kot 500.

MDS za poravnalno shemo
Ob novici so iz Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) sporočili, da so na pristojne v Sloveniji naslovili javni poziv, naj nemudoma sprejmejo zakon, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo izbrisanih imetnikov kvalificiranih obveznosti, s čimer se po odločbi ustavnega sodišča zamuja leto in pol. "Nespoštovanje odločitve ustavnega sodišča kaže na nedopustno pravno ignoranco izvršne in zakonodajne veje oblasti," so izpostavili.

Znova so navedli, da bi lahko Slovenija vzpostavila t. i. poravnalno shemo, ki bi z razlaščenimi delničarji in obvezničarji bank omogočila sklenitev zunajsodnega sporazuma o nadomestitvi škode, ki so jo pretrpeli ob izbrisu 2013 in 2014. V ta namen bi država izdala obveznice z ročnostjo od 10 do 20 let. Te bi kotirale na organiziranem trgu, da bi jih lahko tisti, ki ne bi želeli čakati na dospetje, prodali.