Sprva je kazalo, da bodo o usodi odločale tudi vse nove parlamenterne stranke in novi mandatar, a se je vlada v odhodu odločila, da sama oblikuje odziv. Foto: BoBo
Sprva je kazalo, da bodo o usodi odločale tudi vse nove parlamenterne stranke in novi mandatar, a se je vlada v odhodu odločila, da sama oblikuje odziv. Foto: BoBo

Čeprav je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman pretekli teden predlagala, da bi bilo k odločanju o nadaljnji usodi Nove Ljubljanske banke smiselno pritegniti vse nove parlamentarne stranke in tudi novega mandatarja, je vlada na četrtkovi seji odgovor Evropski komisiji oblikovala brez kakršnih koli posvetovanj.

Za posredovanje odgovora Evropski komisiji je vlada pooblastila ministrico Vraničar Ermanovo, ki pa o vsebini ne more govoriti, saj gre za podatke zaupne narave.

Komisija bo svojo odločitev sporočila avgusta
Kdaj naj bi se v pogovore glede NLB-ja vključili ostali, naj bi bilo, kot smo izvedeli neuradno, v rokah predsednika vlade Mira Cerarja. Časa je dejansko zelo malo.

Kot je pričakovati bo namreč Evropska komisija dokončno odločbo o rokih in obsegu privatizacije glede NLB-ja določila v nekaj tednih, najverjetneje do začetka avgustovskih počitnic.

Če bo odločila, da mora Slovenija do konca leta odprodati 50 odstotkov in eno delnico, drugo pa prihodnje leto, bodo vse druge omejitve glede poslovanja za NLB ostale. Razrahljajo oziroma opustijo se namreč lahko šele, če prodamo najmanj 75 odstotkov.

Ne glede na nejasnost prihodnjega političnega položaja lahko upamo, da se politika glede NLB-ja poenoti in s tem zmanjša pritiske finančnih trgov na znižanje cene ob prodaji.