Cene energije pa povzročajo tudi rekordne ravni inflacije. Foto: Pixabay
Cene energije pa povzročajo tudi rekordne ravni inflacije. Foto: Pixabay

Komisija je v spomladanski napovedi rast BDP-ja za območje evra in EU za letos v primerjavi z zimsko napovedjo znižala za 1,3 odstotne točke.

Februarja je v zimski napovedi za leto 2023 napovedala 2,8-odstotno rast v EU-ju in 2,7-odstotno v evrskem območju.

Gospodarstvo EU-ja bo še naprej raslo zaradi vplivov odpravljanja ukrepov za zajezitev novega koronavirusa in ukrepanja v podporo rasti med pandemijo covida-19. Ponovno odpiranje storitev, kjer prihaja do tesnih stikov s strankami, močan trg dela in fiskalni ukrepi za omilitev naraščajočih cen energentov bodo namreč okrepili zasebno porabo.

Na gospodarstva po svetu in v EU-ju najbolj vplivajo naraščajoče cene energentov, ki so se močno povečale že pred vojno v Ukrajini. Negotovost v dobavnih verigah pa je cene pognala še višje. To velja tudi za hrano ter druge osnovne dobrine in storitve.

Rekordna raven inflacije

Cene energije pa povzročajo tudi rekordne ravni inflacije, ki se povečuje že od začetka leta 2021. Za območje evra Bruselj za letos napoveduje 6,1-odstotno inflacijo, za celoten EU pa 6,8-odstotno. Za prihodnje leto medtem napoveduje 2,7-odstotno inflacijo za območje evra in 3,2-odstotno za EU.

Komisija je februarja območju evra in EU-ju za letos napovedala 3,5-odstotno oziroma 3,9-odstotno inflacijo, v prihodnjem letu pa 1,7-odstotno oziroma 1,9-odstotno.

Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah. Zimsko je letos objavila dva tedna pred sprožitvijo ruskega napada na Ukrajino, ki se je začel 24. februarja. Spomladanska napoved je tako prva, pri kateri so upoštevane tudi posledice vojne.

Marko Pahor z ekonomske fakultete o gospodarski rasti v EU-ju
Gospodarska napoved EU-ja