Na energetski zbornici si želijo, da bi načrti za naprej vključevali podlago za gradnjo NEK-a 2. Foto: BoBo
Na energetski zbornici si želijo, da bi načrti za naprej vključevali podlago za gradnjo NEK-a 2. Foto: BoBo
Iztok Tiselj: Za NEK 2 bi morali najprej na referendum

Predsednik zbornice Marjan Eberlinc je po seji za STA dejal, da ima načrt, ki je narejen za obdobje desetih let, načelno zeleno luč, vendar pa ostaja mnogo odprtih vprašanj, s katerimi se na operativni ravni nikakor ne morejo sprijazniti. Hidroelektrarne in nuklearne elektrarne so pri razogljičenju energetike ključne.

Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije je na seji sprejel stališči glede ključnih podnebnih in energetskih vprašanj ter Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).

V NEPN-ju jih moti, da ni novih hidroelektrarn na srednji Savi, prav tako ni pogojev za pripravo ustrezne dokumentacije za gradnjo drugega bloka NEK-a (NEK 2). "Prav tako v njem ni plinske energije, na način, ki bi v prehodnem obdobju nadomeščala fosilna goriva v Termoelektrarni Šoštanj, investicijski zalogaj v vrednosti 20 milijard evrov pa je precej visok za prihodnjih deset let," je povzel.

Predsednik zbornice Marjan Eberlinc je po seji zbornice dejal, da ima načrt, ki je narejen za obdobje desetih let, načelno zeleno luč, so pa v njem številne pomanjkljivosti. Foto: MMC RTV SLO
Predsednik zbornice Marjan Eberlinc je po seji zbornice dejal, da ima načrt, ki je narejen za obdobje desetih let, načelno zeleno luč, so pa v njem številne pomanjkljivosti. Foto: MMC RTV SLO

Na seji je ocenil, da gre za enega zahtevnejših dokumentov s področja energetike, ki je tudi prvi krovni dokument po letu 2004. "Žal v zadnjih letih nismo sprejeli nobenega strateškega dokumenta na tem področju, vedno se nekaj zgodi, tudi vlada odstopi," je dejal.

Takšno stanje po njegovih besedah ni dobro, saj dopušča veliko možnosti za delovanje interesnih skupin, ki jih je mnogo. Energetska zbornica zato pozdravlja, da je ministrstvo pripravilo omenjeni dokument. "Prepričan sem, da nihče danes ne more biti zadovoljen s takim konceptom, vendar je treba pogledati širše in malce drugače," je dejal članom upravnega odbora. Zastavljeni cilji v načrtu so po njegovih besedah izvedljivi, če bo za to volja in se bomo zavedali, da smo pred resnim prelomom.

Že desetletje in pol brez načrta

"Ne samo, da energetska politika ni bila zmožna sprejeti nobenega strateškega dokumenta v desetletju in pol, tega ni bila sposobna niti energetika," mu je odgovoril državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer. Ministrstvo je v javni obravnavi dokumenta, ki se bo končala konec tedna, dobilo veliko mnenj. V tednu dni po koncu obravnave naj bi dokument popravili in ga nato poslali vladi, saj so prejšnji teden prejeli poziv iz Bruslja, da NEPN pričakujejo najpozneje konec februarja.

Do hidroelektrarn s spremembo okoljske zakonodaje

Veliko pripomb je, da je načrt premalo ambiciozen, odmevala pa je tudi odločitev, da se v načrt za prihodnje desetletje ne vključi hidroelektrarn na srednji Savi. Da bi te lahko uspešno umestili v prostor, bo nujno spremeniti okoljsko zakonodajo. Če bo ta spremenjena, bi omenjene hidroelektrarne v NEPN lahko vključili leta 2023 ob prvi dopolnitvi.

Hidroelektrarne so, poleg NEK-a, pri razogljičenju energetike ključne (na fotografiji HE Brežice na spodnji Savi). Foto: BoBo
Hidroelektrarne so, poleg NEK-a, pri razogljičenju energetike ključne (na fotografiji HE Brežice na spodnji Savi). Foto: BoBo

Do načrta je bil med drugim kritičen direktor Gen energije Martin Novšak, ki je poudaril, da ne prinaša nobene jasne usmeritve glede prihodnosti jedrske energije. Načrti primerljivih evropskih držav po njegovem mnenju temeljijo na tem, kaj lahko storijo v prihodnjih desetih letih ob upoštevanju naravnih in ekonomskih zmožnosti ter upoštevanju tega, kaj je dobro za njihovo gospodarstvo.

NEK lahko varno obratuje še 40 let

"Hidroenergija mora biti vključena v načrt in jedrska energija mora biti vključena v perspektivo," je poudaril. Zagotovil je, da je NEK sposoben varno obratovati še vsaj 40 let, kar je 20 let več od zdajšnje predvidene dobe delovanja.

"Skrivati hidroelektrarne in nuklearko v neke odstavke, je na dolgi rok ne samo nesprejemljivo, temveč tudi nevarno," pa je o načrtu menil generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Stojan Nikolić. "Pripravljeni smo premog nadomestiti s plinom, kjer je to potrebno. Pripravljeni smo peti blok Termoelektrarne Šoštanj zapreti prej, kot je bilo predvideno, pa NEPN tega ne upošteva. Pripravljeni smo, če bodo ekonomske možnosti, tudi soinvestitrati v nuklearko," je načrte za prihodnjih deset let orisal Nikolić.

Kakšen je osnutek Nacionalnega energetskega načrta?