Ameriška centralna banka je obrestne mere v zadnjih 15 mesecih dvignila kar 10-krat zapored. Foto: Reuters
Ameriška centralna banka je obrestne mere v zadnjih 15 mesecih dvignila kar 10-krat zapored. Foto: Reuters

Osrednja obrestna mera tako ostaja na ravni med 5,00 in 5,25 odstotka.

V izjavi po dvodnevnem zasedanju so v osrednjem organu ameriške denarne politike zapisali, da jim današnja odločitev omogoča, da proučijo dodatne podatke in njihove posledice za denarno politiko.

Pri nadaljnjem ukrepanju bodo upoštevali skupno dozdajšnjo zaostritev denarne politike, dejstvo, da zviševanje obrestnih mer in drugi omejevalni ukrepi učinkujejo z zamudo, poleg tega pa še gibanja inflacije in inflacijskih pričakovanj ter gospodarske dejavnosti, razmere na trgu dela in v finančnem sektorju ter mednarodne dejavnike.

Premor pri zaostrovanju denarne politike so analitiki pričakovali, saj se inflacija umirja, trg delovne sile ostaja trden, gospodarska rast pa se upočasnjuje, a za zdaj ni znakov, da bi lahko država zašla v recesijo.

Padec inflacije v ZDA

Dodaten argument za ohranitev trenutnih obrestnih mer sta ponudili objavi ta teden o gibanju inflacije. Ministrstvo za delo je v torek sporočilo, da so se cene življenjskih potrebščin maja na mesečni ravni zvišale le za 0,1 odstotka, na letni pa za 4,0 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke manj kot aprila in najmanj v dveh letih. Tudi osnovna inflacija, ki izključuje cene hrane in energije, je z aprilskih 5,5 odstotka upadla na 5,3 odstotka.

Cene na ravni proizvajalcev v ZDA so maja medtem na letni ravni narasle za 1,1 odstotka, kar je najmanj od decembra 2020, pa je ministrstvo objavilo danes. Na mesečni ravni so cene na ravni proizvajalcev maja zdrsnile že tretji mesec zapored, tokrat za 0,3 odstotka.

Fed ima sicer dvojni mandat. S svojo denarno politiko cilja na dvoodstotno letno inflacijo, pri čemer pa je pozoren, da ne bi prišlo do občutnejšega zvišanja brezposelnosti.