Politični pretresi v Sloveniji ne navdušujejo finančnih trgov. Foto: BoBo
Politični pretresi v Sloveniji ne navdušujejo finančnih trgov. Foto: BoBo
Slovenija se je ponovno znašla pod drobnogledom tujih finančnih medijev. Foto: BoBo

FT izpostavlja predvsem težave bančnega sektorja in visok javnofinančni primanjkljaj v lanskem letu.

"Če bi bilo evrsko območje šolski razred, bi Slovenija verjetno sedela nekje v sredini, tiha in običajno neproblematična. A tudi šolarji z vzornim vedenjem lahko začnejo divjati," so razmere ponazorili pri FT.

V časopisu pravijo, da se Slovenija kot malo in odprto gospodarstvo zaradi težav bančnega sektorja in naraščajočega javnofinančnega primanjkljaja omenja kot verjetna naslednja prejemnica pomoči evrskega območja.

Dogovor o fiskalnem pravilu brez haska?
Ob tem pri Financial Timesu spominjajo, da so najvišji slovenski predstavniki potrebo po pomoči zanikali, vendar pa zaradi neuspeha parlamentarnih strank, da doseže dogovor o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, spopad s problematiko slabih terjatev po njihovem prepričanju ne bo učinkovit. Pri tem izpostavljajo rast zahtevane donosnosti na slovenske obveznice.

Na koncu v časopisu še pojasnjujejo, da težave Slovenije niso nove. Financial Times spominja, da je država v času finančne in gospodarske krize doživela enega največjih upadov bruto domačega proizvoda (BDP) v evrskem območju, da se je gospodarstvo lani znova skrčilo in da naj bi letos gospodarska dejavnost upadla za od 1,5 do dva odstotka.

Medtem ko javni dolg ostaja pod 50 odstotki BDP, pa je javnofinančni primanjkljaj lani presegel šest odstotkov, še dodajajo pri časopisu.
Politični "dribling"
V ločenem komentarju v Financial Timesu se je o razmerah v Sloveniji razpisal tudi samostojni finančni analitik Andraž Grahek, ki svoj komentar uvede z besedami: "Kako pripelješ članico OECD-ja z javnim dolgom manj kot 60 odstotkov BDP-ja in s proračunskim primanjkljajem med 3 in 4 odstotki BDP-ja do tega, da je skoraj povsem odrezana od dostopa do finančnih trgov in na robu tega, da vloži zahtevek za pomoč iz reševalnega sklada EU-ja? Zlahka. Samo vprašajte slovensko politično vodstvo."

Grahek nato opiše zadnji politični "dribling" v zvezi z zlatim pravilom in zaupnico vladi, ob tem pa opozori, da finančni trg ni navdušen nad pretresi v slovenski politiki, zato že ocenjuje znižanje slovenske bonitetne ocene.