Bruseljska ocena o povečanem strukturnem primanjkljaju temelji na predpostavki, da v naslednjih dveh letih ne bodo sprejeti nobeni dodatni ukrepi za doseganje ciljnih saldov sektorja država. Prav zato naj bi bilo treba to vzeti tudi kot opozorilo o nujnosti nadaljevanja strukturnih sprememb za kratkoročno in dolgoročno obvladovanje javnih financ v zdravstvu, pokojninskem sistemu, sistemu plač javnih uslužbencev. Foto: Reuters
Bruseljska ocena o povečanem strukturnem primanjkljaju temelji na predpostavki, da v naslednjih dveh letih ne bodo sprejeti nobeni dodatni ukrepi za doseganje ciljnih saldov sektorja država. Prav zato naj bi bilo treba to vzeti tudi kot opozorilo o nujnosti nadaljevanja strukturnih sprememb za kratkoročno in dolgoročno obvladovanje javnih financ v zdravstvu, pokojninskem sistemu, sistemu plač javnih uslužbencev. Foto: Reuters
Evri, kovanec, graf
Na GZS-ju kljub oživljanju zaposlovanja, višjim plačam in solidnim prihrankom gospodinjstev menijo, da je ocena o povečanju zasebne porabe preveč optimistična. Foto: Reuters

Prav zato naj bi bilo treba to vzeti tudi kot opozorilo o nujnosti nadaljevanja strukturnih sprememb za kratkoročno in dolgoročno obvladovanje javnih financ v zdravstvu, pokojninskem sistemu, sistemu plač javnih uslužbencev, menijo.

Bruselj je namreč v danes objavljenem dokumentu sicer izboljšal oceno gospodarske rasti Slovenije, a ob tem opozoril na slabšanje strukturnega položaja.

Ministrstvo: Vprašljiva ocena proizvodne vrzeli
Lani naj bi se slovenski bruto domači proizvod (BDP) po najnovejši oceni Bruslja okrepil za 2,5 odstotka, letos in prihodnje leto pa se naši državi obeta triodstotna gospodarska rast.

"Ugodnejša napoved Evropske komisije hkrati pomeni, da je Slovenija visoko v fazi gospodarskega cikla, kar pomeni potrebo po hitrejšem zniževanju nominalnega primanjkljaja, ki se v odvisnosti od gospodarskega cikla odraža tudi v strukturnem primanjkljaju," so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za finance.

Proizvodna vrzel (razmerje med potencialnim in dejanskim BDP-jem), kot jo ocenjuje Bruselj, je tako že v letu 2017 pozitivna, kar pomeni, da je raven dejanskega BDP-ja presegla potencialnega in da se gospodarstvo že pregreva, kar ni skladno z makroekonomskimi kazalci, so izpostavili. "Na ministrstvu menimo, da je ocena komisije glede pozitivne proizvodne vrzeli v Sloveniji v letu 2017 in 2018 vprašljiva," so dodali.

Pot fiskalne konsolidacije je začrtana
Izpostavili so še napoved, da se bo strukturni primanjkljaj v Sloveniji v obdobju 2016-2018 zvišal z 1,9 odstotka na 2,6 odstotka. Ta ocena, tako na ministrstvu, temelji na predpostavki, da v naslednjih dveh letih ne bodo sprejeti nobeni dodatni ukrepi za doseganje ciljnih saldov sektorja država. Prav zato naj bi bilo treba to vzeti tudi kot opozorilo o nujnosti nadaljevanja strukturnih sprememb za kratkoročno in dolgoročno obvladovanje javnih financ v zdravstvu, pokojninskem sistemu, sistemu plač javnih uslužbencev itd.

Ocena proizvodne vrzeli bistveno vpliva na oceno strukturnega primanjkljaja, torej primanjkljaja, očiščenega dejavnikov gospodarskega cikla in enkratnih dejavnikov, so tudi izpostavili na ministrstvu. "Če smo v višji fazi gospodarskega cikla, nominalno znižanje primanjkljaja ne pomeni nujno tudi strukturnega izboljšanja," so dodali.

Po oceni Evropske komisije se strukturni saldo javnih financ v letih 2016, 2017 in 2018 poslabšuje, Slovenija pa je v svojih dokumentih ob drugačni oceni proizvodne vrzeli v teh letih napovedala izboljšanje strukturnega salda in si začrtala pot fiskalne konsolidacije, so poudarili.

"Za slovenske javne finance ocena Evropske komisije pomeni, da je v letu 2017 in naprej kljub možni rasti prihodkov potrebno nadaljnje ukrepanje na strani javnofinančnih izdatkov, in sicer v smeri njihovega znižanja ali strukturnega izboljšanja," so sklenili na ministrstvu.

V slovenskem gospodarstvu manj optimistični kot v Bruslju
Čeprav analitska služba GZS-ja napoved Evropske komisije o triodstotni gospodarski rasti za Slovenijo ocenjuje kot optimistično, sami ostajajo pri dobrih dveh odstotkih.

Zasebna poraba in izvoz bosta gradnika gospodarske rasti. Poglaviten prispevek k skoraj še enkrat višji rasti od povprečja EU-ja je Komisija pripisala prav porabi gospodinjstev, poudari Bojan Ivanc, vodja analitske službe pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

"Da naj bi gospodinjstva nekako povečevala porabo, torej povečevala nakupe nepremičnin, tudi vozil, in na podlagi tega v bistvu pospeševala gospodarsko rast," pojasni.


Zadržani tudi glede izvoza

Na GZS-ju kljub oživljanju zaposlovanja, višjim plačam in solidnim prihrankom gospodinjstev menijo, da je ocena o povečanju zasebne porabe preveč optimistična.

Prav tako so zadržani glede drugega pomembnega dejavnika rasti - izvoza, saj je vse več ovir pri trgovanju. "Zaradi porasta gospodarskega nacionalizma po vsem svetu se države nekoliko zapirajo oziroma postavljajo določene ovire pri uvozu blaga in storitev iz drugih držav," opozarja Ivanc.

Primanjkljaj se bo povečal
Na gospodarski zbornici opozarjajo na povečevanje strukturnega primanjkljaja, čeprav se nominalni primanjkljaj zaradi višjih prilivov v javne blagajne znižuje. "To v praksi pomeni, da ko se bo poslovni cikel obrnil navzdol, se bo ta javnofinančni primanjkljaj, ki je danes videti umetno nizek, zopet precej povečal," razloži vodja GZS-jeve analitske službe.

Skratka, v gospodarstvu za zdaj še ostajajo pri prvotni napovedi o letošnjem 2,2-odstotnem povečanju bruto domačega proizvoda (BDP).