Vlada bi po mnenju Fiskalnega sveta morala biti bolj previdna pri načrtovanju tako javnofinančnih izdatkov kot tudi prihodkov. Foto: Pixabay

Fiskalni svet je že decembra lani ob sprejemanju sprememb za proračune javnih blagajn, s katerimi se je zvišala dovoljena poraba vseh štirih javnih blagajn v letu 2019, opozoril, da je načrtovana rast odhodkov previsoka. Na tej osnovi je vlada januarja letos pripravila še predlog rebalansa letošnjega proračuna, ki je v teh dneh že v postopku v državnem zboru.

Fiskalni svet
Fiskalni svet je neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike. Njegova osnovna naloga je spremljanje spoštovanja fiskalnega pravila, srednjeročno uravnoteženih prihodkov in odhodkov brez zadolževanja ter izvajanja predpisov EU-ja, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah.

"Predlog rebalansa državnega proračuna in že sprejeti Okvir za pripravo proračunov sektorja država nakazujeta ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019. Ta je po mnenju Fiskalnega sveta v trenutnih okoliščinah neustrezna," opozarjajo. Predvsem se zdi članom tega posvetovalnega telesa vlade skrb vzbujajoče, da vlada z rebalansom predvideva trajno povečanje izdatkov, ki pa hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.

Višja poraba v nasprotju s fiskalnim pravilom?

Iz predloženih proračunskih dokumentov izhaja, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani. A to je v nasprotju z zakonodajo, saj bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu zvišala le za 870 milijonov evrov. S takšno rastjo javne porabe Slovenija zapušča strukturno ravnovesje. Izraža negativen fiskalni napor, kar je slabo in predstavlja tveganje za srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ, opozarja Fiskalni svet.

Medtem se zdi Fiskalnemu svetu upravljanje javnega dolga za zdaj še dobro. Vlada ga namreč namerava z lanskih 70,3 odstotka bruto domačega proizvoda letos znižati na 66 odstotkov BDP-ja. Vendar pa ima Fiskalni svet pomisleke tudi tu, načrtovano znižanje namreč temelji na visoki predvideni gospodarski rasti in enkratnih prihodkih od privatizacije.

Ker se v zadnjih mesecih povečujejo tveganja za občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti od napovedi, bi morala vlada v tako negotovem okolju slediti načelu previdnosti pri načrtovanju tako javnofinančnih prihodkov kot izdatkov. Izdatke bi torej morala načrtovati v še nekoliko nižji višini, kot jo kot maksimalno dopušča fiskalno pravilo.

Člani Fiskalnega sveta so ob tem opozorili še, da postopek priprave proračunskih dokumentov vnovič ne odraža zakonske zahteve po časovni usklajenosti njihovega sprejemanja in po srednjeročnem načrtovanju fiskalne politike. Predlog rebalansa državnega proračuna je bil namreč oblikovan šele nekaj več kot mesec dni po sprejemu sprememb javnofinančnega okvirja za obdobje 2018 do 2020 v DZ-ju.

Ta zadnji krovni dokument za proračunsko načrtovanje je bil istočasno spremenjen samo za eno leto, čeprav zakonodaja zahteva celovito spremembo za tekoče in prihodnja tri leta. To je po oceni Fiskalnega sveta problematično predvsem zato, ker so bili po oblikovanju vlade sprejeti ukrepi z javnofinančnimi posledicami tudi v prihodnjih letih.