Sindikalna stran glede predloga rebalansa proračuna ni imela pripomb, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek. Menijo, da je naravnan socialno in razvojno. "Opozorili pa smo, da pričakujemo potrditev obrazložitve v posameznih postavkah, torej da bo rebalans zagotovil sredstva za uresničitev dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja," je dodal.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije (ZDOPS) Igor Antauer je izpostavil, da so sodelujoči na seji zastavili precej vprašanj, povezanih z različnimi oblikami financiranja.

Opozorili so, da so gradiva v zvezi z rebalansom prejeli zelo pozno, "praktično manj kot 24 ur pred odločanjem". "Naj poudarim, da ne gre za dva lista, temveč veliko podatkov, ki jih je treba natančno pregledati," je dejal.

Strinja se z odločitvijo, da bo vlada področju sociale namenila več denarja, želi pa si, da bi več sredstev namenili tudi investicijam. "Nekaj večjih investicij sicer je v teku," je dodal. Opozoril je tudi na relativno počasno razdolževanje, ki bi lahko bilo po njegovem mnenju glede na obseg proračunskega presežka hitrejše.

Za milijardo višja poraba od lanske, kršeno fiskalno pravilo?
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa so opozorili, da predlog rebalansa javno porabo v primerjavi z lanskim letom zvišuje za 1,1 milijarde evrov, kar je 270 milijonov evrov več, kot dopušča fiskalno pravilo. Več proračunskih sredstev bo namenjenih krepitvi domače potrošnje, kar je sicer dobro, če se stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev ne bo zvišala. Podatki kažejo, da se povečuje, so zapisali v GZS-ju, kjer sicer priznavajo, da je državi uspelo razpoloženje potrošnikov obdržati nad ravnjo dolgoletnega povprečja.

V komentarju so opozorili tudi, da je napovedani presežek pod vprašajem, saj temelji na bolj optimistični jesenski gospodarski napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Umar bi moral po mnenju GZS-ja napoved osvežiti, saj da je trenutna ocena gospodarske rasti za 0,3 odstotne točke višja od povprečne ocene analitikov.

Obstaja utemeljeno tveganje, da je ocena javnofinančnih prihodkov v rebalansu proračuna za 0,6 odstotka previsoka, kar bi lahko pomenilo, da napovedanega presežka ne bo mogoče doseči, so še poudarili v zbornici.

ESS je obravnaval tudi predlog novele zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2018 in 2019 ter predlog ZSSS o predlogu novele zakona o zavarovalništvu, a so največ poudarka očitno namenili rebalansu.

Sorodna novica Vlada zvišala porabo za pol milijarde evrov, a tudi proračunski presežek

Bertoncelj: Ustvarjamo presežek
Vlada je predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se tako prihodki kot odhodki zvišujejo, sprejela v četrtek. Presežek je načrtovan v višini 0,4 odstotka BDP, kar je 0,1 odstotne točke več, kot je finančni minister Andrej Bertoncelj napovedal decembra. "Ob zmanjševanju dolga ustvarjamo presežek," je dejal v četrtek.

V državno blagajno se bo po teh načrtih letos steklo 10,35 milijarde evrov, torej 599 milijonov evrov več, kot je vlada za letos načrtovala konec leta 2017, ko je DZ potrdil letošnji proračun. Odhodke vseh proračunskih uporabnikov skupaj je vlada določila že lani decembra, in sicer se tudi ti zvišujejo. Namesto 9,70 milijarde evrov bodo znašali 10,16 milijarde evrov, torej 463 milijonov evrov več. Posledično se sredstva zvišujejo skoraj vsem proračunskim uporabnikom.
Predlog rebalansa spremlja tudi več dokumentov. Predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za 2018 in 2019 tako znižuje potrebno zadolžitev države za letos. Za izvrševanje letošnjega državnega proračuna je potrebno financiranje v višini 1,89 milijarde evrov namesto 3,26 milijarde evrov.