Spodbudo gospodarski rasti bi po oceni fiskalnega sveta zagotovila ustrezna izraba razpoložljivih nepovratnih EU-ja sredstev, ki ne ne poslabšuje salda javnih financ. Foto: Shutterstock
Spodbudo gospodarski rasti bi po oceni fiskalnega sveta zagotovila ustrezna izraba razpoložljivih nepovratnih EU-ja sredstev, ki ne ne poslabšuje salda javnih financ. Foto: Shutterstock

"Obstoj izjemnih okoliščin v letu 2022 omogoča zgolj fleksibilnost pri delovanju fiskalne politike za neposredno naslavljanje izzivov, povezanih z epidemijo, njeno dodatno spodbujevalno delovanje pa na podlagi zadnjih napovedi Urada RS za makroekonomske analize iz razvoj ni utemeljeno," je svet zapisal v svoji oceni.

Obstoj izjemnih okoliščin v prihodnjem letu je sredi junija na ravni EU-ja priporočila Evropska komisija, ki pa je ob tem pozvala k diferenciaciji fiskalnih politik držav članic ob upoštevanju razlik v doseženi stopnji okrevanja gospodarske aktivnosti ter različnih tveganj za srednjeročno in dolgoročno fiskalno vzdržnost posamezne države, so spomnili.

"Fiskalni svet ocenjuje, da bi lahko v Sloveniji prekomerna podpora fiskalne politike gospodarski rasti z znatnimi primanjkljaji v naslednjih letih povzročila ustvarjanje makroekonomskih neravnotežij, večala možnosti za neučinkovito porabo javnih sredstev, krčila možnosti za ustvarjanje manevrskega prostora za ukrepanje v slabih časih in oteževala prehod v postopek popravljalnega mehanizma," so izpostavili. Obsežno spodbudo gospodarski rasti bi po njihovem zagotovila ustrezna izraba razpoložljivih nepovratnih EU-ja sredstev, ki ne poslabšuje salda javnih financ.

Ob ugodnih napovedih okrevanje izpostavljeno mnogim tveganjem

Domače gospodarske razmere se zaradi podpornih ukrepov letos izboljšujejo, prav tako so ugodne napovedi, a je vzdržnost okrevanja izpostavljena mnogim tveganjem, ki so povezana zlasti z nadaljnjim potekom epidemije, so opozorili. Okrevanje je prisotno tudi na trgu dela, kjer nekateri kazalniki že nakazujejo določene omejitve na ponudbeni strani.

Fiskalni svet bo dal zato v danih okoliščinah pri oceni jesenskih proračunskih dokumentov poseben poudarek projekcijam tekočih izdatkov. Tudi Evropska komisija opozarja, da mora biti rast tekočih izdatkov omejena zlasti v državah z višjo ravnijo javnega dolga. "To velja tudi za Slovenijo, kjer se je bruto dolg sektorja država med krizo v primerjavi z ostalimi državami EU-ja nadpovprečno povišal," so ocenili.

Fiskalni svet je izrazil pričakovanje, da bo vlada, ko ne bo več izpolnjen nobeden od pogojev za uveljavljanje izjemnih okoliščin, skladno z zakonodajo pristopila k izvajanju popravljalnega mehanizma ter s strukturnimi ukrepi zagotovila pripravljenost na bodoče šoke in ustrezno naslovila izzive za dolgoročno vzdržnost javnih financ.