Foto: Reuters
Foto: Reuters
Slovenija se bo v načrtu za okrevanje odrekla trem evropskim milijardam

"Slovenija je v načrtu opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod," so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Načrt predvideva uporabo 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in okoli 666 milijonov evrov posojil.

Obseg porabe povratnih sredstev bo mogoče povečati, če bodo za to izkazane potrebe in če bodo pogoji ustrezni. "Slovenija se glede na odlično bonitetno oceno namreč zadolžuje po negativni obrestni meri. Države članice lahko to storijo do avgusta 2023," navaja vlada.

Doseganje zelenih in digitalnih ciljev

Skladno z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost morajo države članice v svojih načrtih zagotoviti, da za doseganje zelenih ciljev namenijo najmanj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev in 20 odstotkov za doseganje digitalnih ciljev. Slovenski načrt predvideva 43,45 odstotka zelenim ciljem in 20,05 odstotka doseganju digitalnih ciljev.

V načrtu so predvideni ukrepi in projekti, ki so izvedljivi do konca leta 2026, ko se program konča. "Glede na omejenost sredstev bodo ostale naložbe, ukrepi in projekti, ki jih ni bilo mogoče umestiti v načrt za okrevanje in odpornost, financirani iz drugih skladov, v okviru ostalih shem financiranja in iz državnega proračuna," napoveduje vlada.

Komponente razvojnega področja zeleni prehod so obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu, trajnostna prenova stavb, čisto in varno okolje, trajnostna mobilnost in krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov.

Spremenjen načrt za okrevanje: dveh milijard evrov posojil za zdaj ne bomo vzeli

Komponenti digitalne preobrazbe sta digitalna preobrazba gospodarstva in digitalna preobrazba javnega sektorja ter javne uprave.

Razvojno področje pametna, trajnostna in vključujoča rast vključuje komponente raziskave, razvoj in inovacije, dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje, trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov, preoblikovanje slovenskega turizma ter naložbe v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine, krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici, ter učinkovite javne institucije.

Komponente razvojnega področja pa so zdravstvo, socialna varnost in dolgotrajna oskrba ter stanovanjska politika.

Vlada je pooblastila službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da dokument do 30. aprila posreduje Evropski komisiji ter da v postopkih usklajevanja do formalne potrditve načrta od Sveta EU-ja na podlagi predloga Evropske komisije načrt dopolni skladno s pripombami Evropske komisije ter dokument administrativno in tehnično dokončno uskladi.

Vlada je tudi odločila, da bo nacionalni koordinator za izvajanje načrta nov organ v sestavi ministrstva za finance, ki bo uradno vzpostavljen 1. junija, naloge pa bo začel opravljati najpozneje do 1. avgusta, je še sporočila vlada.

Vlada potrdila načrt za okrevanje
Dokument bo pregledala Evropska komisija. Foto: EPA
Dokument bo pregledala Evropska komisija. Foto: EPA

Kaj bo porekla Evropa

S potrditvijo na vladi se končuje postopek priprave načrta, ki je stekel lani poleti in v okviru katerega se je vlada intenzivno usklajevala z Evropsko komisijo.

Vlada je pooblastila službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da dokument do 30. aprila posreduje Evropski komisiji.

Komisija naj bi oceno podala najpozneje v dveh mesecih. V primeru pozitivne ocene ga bo predala v potrditev Svetu EU-ja, torej predstavnikom članic. Ti bodo načrte potrdili najpozneje v štirih tednih od prejema. V najboljšem primeru lahko Slovenija prva sredstva verjetno pričakuje poleti.

Sprejetje načrta stabilnosti

Lani marca je bil ob izbruhu pandemije covida-19 aktiviran mehanizem, ki članicam EU-ja glede na izjemne okoliščine pri odzivanju na pandemijo in njene posledice dopušča odstopanje od veljavnih proračunskih pravil. V paktu za stabilnost in rast sta glavna cilja javnofinančni primanjkljaj v vrednosti največ treh odstotkov BDP-ja in omejitev javnega dolga pri 60 odstotkih BDP-ja.

Po predlogu Evropske komisije bi bilo treba glede na razvoj dogodkov in za podporo okrevanju po koronski krizi splošno odstopno klavzulo pakta ohraniti še letos in prihodnje leto. Potrditev tega podaljšanja je pričakovati v naslednjih tednih.

Vlada: Razmere zahtevajo odločno ukrepanje

Ena izmed prejšnjih sej vlade na Brdu pri Kranju. Foto: Twitter/Vlada RS
Ena izmed prejšnjih sej vlade na Brdu pri Kranju. Foto: Twitter/Vlada RS

Razmere po prepričanju vlade sicer zahtevajo odločno ukrepanje in učinkovito prilagajanje ukrepov za spopadanje s posledicami epidemije in javnofinančne spodbude za okrevanje in odpornost v naslednjih letih, pri katerih bodo ključno vlogo odigrala sredstva iz sklada za okrevanje EU-ja po koronski krizi in neporabljena kohezijska sredstva za obdobje 2014–2020 in prva sredstva v okviru večletnega proračuna 2021–2027.

Program stabilnosti v makroekonomski kontekst postavlja že sprejete odloke o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020–2022 in za obdobje 2022–2024, ki določajo najvišji obseg porabe javnih financ do leta 2024.

Kolikšen bo proračunski primanjkljaj

Letos se bo zgornja meja izdatkov javnih financ glede na mejo, določeno novembra lani, zvišala s 24,9 milijarde na 25,3 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj naj bi po 8,4 odstotka BDP-ja v 2020 znašal 8,6 odstotka BDP-ja. V naslednjih letih je predvideno postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja, in sicer naj bi ta v letu 2022 znašal 5,7 odstotka BDP-ja pri zgornji meji porabe 25,050 milijarde evrov, v letu 2023 3,8 odstotka BDP-ja pri zgornji meji porabe 25,045 milijarde evrov in v letu 2024 2,8 odstotka pri zgornji meji porabe 25,430 milijarde evrov.

Vlada je na seji zunanjega ministra Anžeta Logarja imenovala za visokega predstavnika za sodelovanje z Evropskim parlamentom, ki ga mora država članica, ki predseduje Svetu EU-ja, tudi imenovati. Do njegovega imenovanja prihaja v okviru nove organizacijske strukture za priprave in izvedbo letošnjega predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja.

Zgornja meja izdatkov proračuna se bo letos po teh načrtih zvišala za 800 milijonov evrov, na 14,32 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj naj bi znašal 8,6 odstotka BDP-ja. Za 2022 odloki predvidevajo za okoli 700 milijonov evrov višje proračunske izdatke kot v sprejetem proračunu pri 13,30 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa bo namesto 3,1 odstotka BDP-ja dosegel 4,9 odstotka BDP-ja. V 2023 naj bi primanjkljaj nato dosegel 3,6 odstotka BDP-ja in zgornja meja porabe 13,06 milijarde evrov ter v letu 2024 primanjkljaj 2,5 odstotka BDP-ja in zgornja meja porabe 12,75 milijarde evrov.

Po tistem, ko so ukrepi za blažitev posledic epidemije za podjetja in prebivalstvo lani dosegli okoli tri milijarde evrov oz. 6,5 odstotka BDP-ja, naj bi letos znašali približno 1,5 milijarde evrov oz. okoli tri odstotke BDP-ja, v 2022 pa naj bi se ob pričakovanem koncu epidemije znižali na vsega 55 milijonov evrov.

Povečal se bo javni dolg

Fiskalni svet: Projekcije v proračunih niso realistične

Vsa ta povečana poraba in visoki primanjkljaji se poznajo na javnem dolgu. Če je ta po štirih letih zniževanja v 2019 dosegel 65,6 odstotka BDP-ja oz. 31,74 milijarde evrov, je lani poskočil na 80,8 odstotka BDP-ja oz. 37,4 milijarde evrov. Letos naj bi dolg narasel na skoraj 39 milijard evrov, a naj bi to zaradi pričakovane gospodarske rasti predstavljalo 80,4 odstotka BDP-ja. V 2022 naj bi se ustavil pri 40,9 milijarde evrov oz. 79,6 odstotka BDP-ja, nato pa naj bi do 2024 nominalno narasel na 44,3 milijarde evrov, v deležu od BDP-ja pa upadel na 78 odstotkov BDP-ja.

Če vlada poudarja, da je ekspanzivna javnofinančna politika nujna za naslovitev posledic epidemije in predvsem v obliki investicij za podporo okrevanju po koronski krizi, pa v opoziciji opozarjajo, da Slovenija znova drvi v javnofinančne težave. Omenjajo celo besedo katastrofa. Pri tem poudarjajo dejstvo, da bo vlada s predlogom socialne kapice in načrtovanimi davčnimi reformami za več sto milijonov evrov na leto znižala javnofinančne prihodke.

Javna poraba bo letos še za 800 milijonov višja. Opozicija: Drvimo v prepad.

Vlada sicer pravi, da bodo te razbremenitve pri davkih in prispevkih povečale zasebno potrošnjo in okrepile investicije podjetij, a tudi fiskalni svet opozarja, da projekcije v določenih vidikih niso realistične in da nekateri napovedani ukrepi poslabšujejo strukturni položaj javnih financ in omejujejo manevrski prostor za delovanje fiskalne politike v naslednjih letih.

Vlada v programu stabilnosti predvideva, da se bo strukturni primanjkljaj, ki izloči učinke ekonomskega cikla, letos glede na lani zvišal s 6,8 odstotka na osem odstotkov BDP-ja, nato pa vendarle postopoma upadal in v 2024 dosegel 3,3 odstotka BDP-ja.

Prišel bo čas, ko bo treba javne finance uravnotežiti

Ob tem vlada napoveduje, da bo zanesljivejša srednjeročna fiskalna strategija pripravljena po prenehanju izjemnih okoliščin, ko bo verjetno treba sprejeti tudi program postopnega odpravljanja odstopanj od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, ki jo terjata ustavno fiskalno pravilo in zakon o njegovem izvajanju. Predvsem v opoziciji pa nekateri v prihodnje zaradi hitre rasti zadolženosti že vidijo nove ostre ukrepe za uravnoteženje javnih financ.

Počivalšek za dodatno pomoč gostinstvu in turizmu

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek verjame v sprejetje posebnih ukrepov pomoči za gostinstvo in turizem, ki ju je epidemija covida-19 najbolj prizadela, do konca maja. Nujno je, da se ti dodatni ukrepi za panogo sprejmejo, je za STA povedal ob robu odprtja obrtne cone Ugar v Ribnici.

Počivalšek je spomnil, da je vlada prve korake k pomembnejšemu odpiranju dejavnosti na področju gostinstva sprejela prejšnji teden in obenem omogočila tudi "sramežljivo" odpiranje nastanitvenih zmogljivosti.

Zaradi velikih negativnih učinkov po ministrovem prepričanju dosedanjih osem protikoronskih zakonov za gostinstvo in turizem ni dovolj. Zato so v pripravi posebni interventni ukrepi za pomoč panogi.

Med drugim je predvideno podaljšanje nekaterih ukrepov v drugo polovico leta, in sicer izplačil mesečnega temeljnega dohodka in njegovo zvišanje za tiste samozaposlene, ki jim je promet upadel za več kot 50 oz. več kot 70 odstotkov, izplačila nadomestila za čas karantene oz. višje sile za samozaposlene, kritja dela fiksnih stroškov, pri čemer po predlogu ne bo več omejitve višine na zaposlenega, ter subvencioniranja čakanja na delo.

Tako bi se npr. mesečni temeljni dohodek povečal na 1250 evrov za posameznike z upadom prihodkom med 50 in 70 odstotki ter na 1500 evrov za posameznike, ki so se jim prihodki zmanjšali za več kot 70 odstotkov.

Predviden je enkratni dodatek za podjetja in samozaposlene s področja gostinstva in turizma, ki so imeli lani upad prihodkov za več kot 10 odstotkov. Nadomestilo naj bi bilo določeno pri 10 odstotkih tega padca. Šlo naj bi za enkratno pomoč za zagon poslovanja podjetij in samozaposlenih iz obeh panog.

Da bi sektor organizatorjev dogodkov, t. i. industrija srečanj, lahko začel pripravo na dogodke v drugi polovici leta, torej od 1. julija, je predvideno, da bo država v primeru, da dogodki zaradi omejitvenih ukrepov ne bodo izvedeni ali bodo izvedeni v polovico manjšem obsegu, kot je bilo predvideno, organizatorjem povrnila 80 odstotkov stroškov, ki bodo s pripravo na te dogodke nastali do takrat. Predvsem za termalni turizem pa je predvidena oprostitev plačila za rabo termalne vode.