Zadeva je po ministrovih besedah preprosta - odločiti se je treba med sedanjimi omejenimi možnostmi vzdrževanja oziroma zgolj zadrževanja nadaljnjega propadanja obstoječega cestnega omrežja in napredkom.

Sedanja letna dajatev prinese 145 milijonov evrov na leto, z bencinskim centom pa bi ta znesek povečali na približno 250 milijonov evrov. Tako bi v šestih letih delež omrežja, ki je v slabem ali zelo slabem stanju, zmanjšali s 75 na 50 odstotkov, je pojasnil minister. "Pravzaprav ni nekih alternativ. 100 milijonov evrov ne moremo nikakor drugače zbrati," je poudaril.

Triletno uvajanje davka
Skupna dajatev bi šla v isto vrečo, iz katere bodo črpali denar za naložbe, ki jih bodo začrtali v nacionalnem programu. Del tega programa bo tudi operativni načrt, v katerem bodo za šest let predvideni vsi projekti, ki se bodo izvajali. Brez nove dajatve v tem projektu ne bo nič drugega kot samo skromno vzdrževanje, je opozoril.

"Predlog je naravnan ciljno in pretehtano," je še izpostavil Gašperšič. Po sedanjem predlogu bi se v letu 2016 plačevali trije centi na liter goriva, v letu 2017 šest centov, od leta 2018 naprej pa devet centov. Predvideni sta tudi možnost do dvakrat višjega prispevka na bencinskih servisih na avtocestah in oprostitev prispevka ob meji z državami s cenejšim gorivom.

Kdor bi točil ob meji, bi tako v Sloveniji po ministrovih besedah pustil vsaj trošarino, pri čemer je možnost, da se tudi v okviru trošarine končna cena še prilagaja, kar pa še usklajujejo s finančnim ministrstvom.

Na ministrstvu po Gašperšičevih besedah razmišljajo, da bi naložbe v cestno infrastrukturo dodatno podprli s projektom posodobitve cestnega omrežja, pri čemer bi izkoristili tudi evropski mehanizem za strateške projekte. Ta pospešeni vložek bi se nato z leti vračal prek bencinskega centa.