Poslovni prihodki skupine Geoplin so v letu 2022 znašali 1,4 milijarde evrov, kar je 92,3 odstotka več kot v letu 2021, piše v povzetku konsolidiranega letnega poročila, ki je objavljeno na spletnih straneh Geoplina.

Prihodki od prodaje na domačem in na tujem trgu so se v primerjavi z letom 2021 povečali za 79,6 odstotka, na nekaj več kot 1,3 milijarde evrov. Izguba iz poslovanja je znašala 33,8 milijona evrov, čista izguba pa 28,4 milijona evrov. Leto prej je Geoplin končal s 15,1 milijona evrov dobička iz poslovanja ter 18,6 milijona čistega dobička.

Nepredvidljive dobave, visoke cene

Zahtevne tržne razmere, predvsem pa nepredvidljivost količin dobav Gazproma ter krčenje trgovalnih dejavnosti zaradi visokih cen in upada likvidnosti na trgih zemeljskega plina so bili glavni razlogi za realizirane poslovne izide za leto 2022, sta v poročilu zapisala glavni direktor Matija Bitenc in direktor Jože Bajuk.

Sorodna novica V Slovenijo je znova začel teči alžirski plin

Škodo, ker jim ruski Gazprom v letu 2022 ni dobavil zakupljenih količin zemeljskega plina, v Geoplinu ocenjujejo na 140,3 milijona evrov. Po ruskem napadu na Ukrajino in posledično uvedbi sankcij so se postopoma manjšale dobave ruskega zemeljskega plina v Evropo, Geoplin je to začel čutiti sredi junija, 1. decembra pa je dobave zemeljskega plina iz Rusije povsem končal. Z letošnjim 1. januarjem je nato vzpostavil dobavo iz Alžirije.

Prodali so precej manj plina

Lani je skupina Geoplin prodala 17,4 TWh zemeljskega plina, kar je skoraj polovica manj kot v letu prej. Kot razlog v družbi navajajo predvsem krčenje trgovalnih dejavnosti zaradi visokih cen in upada likvidnosti na trgih zemeljskega plina. Oskrba kupcev je v obravnavanem obdobju potekala nemoteno, so dodali.

"Leto 2022 je bilo spet zelo zahtevno na področju upravljanja tveganj, saj smo v začetku leta le postopoma izšli iz zdravstvene epidemije in zašli v novo težko geopolitično tveganje z nastopom vojne v Ukrajini," sta v poročilu zapisala Bitenc in Bajuk. Pričakujeta, da bo vojna v Ukrajini tudi v prihodnje močno vplivala na cene energentov in hkrati dobavljivost zemeljskega plina v Evropo.

Ob zaostrenih razmerah na trgu so družbeniki, med katerimi je največji Petrol s 74,34-odstotnim deležem, država pa ima 25,01-odstotni delež, lani jeseni razmišljali o dokapitalizaciji največjega slovenskega trgovca s plinom. Toda potem ko je od Petrola oktobra dobil likvidnostno posojilo, so v Geoplinu ocenili, da dokapitalizacija ni potrebna.