Predlog zakona po oceni GZS-ja in Združenja bank Slovenije ruši zaupanje v pravo in pravno državo, saj retroaktivno posega v zakonito vzpostavljena pravna razmerja. Foto: BoBo
Predlog zakona po oceni GZS-ja in Združenja bank Slovenije ruši zaupanje v pravo in pravno državo, saj retroaktivno posega v zakonito vzpostavljena pravna razmerja. Foto: BoBo

Predlog zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med posojilodajalci in posojilojemalci posojil v švicarskih frankih določa porazdelitev valutnega tveganja med posojilojemalca in banko za pogodbe, sklenjene v obdobju, preden je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, kar je vodilo v povečanje obveznosti posojilojemalcev do bank.

Predlog je uvrščen na sejo DZ-ja, ki se začne 31. januarja. V sredo je z njim že soglašal odbor DZ-ja za finance, ob čemer v Združenju bank Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da je to storil ne glede na izrazito negativna mnenja nacionalnih in evropskih institucij, ki so zahtevana v postopkih sprejemanja zakonov, ter tudi v nasprotju z odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice.

Opozorila pred škodljivimi posledicami za mednarodni položaj Slovenije

Predlog zakona ruši zaupanje v pravo in pravno državo, saj retroaktivno posega v zakonito vzpostavljena pravna razmerja. Podpora takšnemu predlogu vzpostavlja nepredvidljivo poslovno okolje, ne le bankam, ampak celotnemu gospodarstvu, so zapisali v pozivu, ki so ga naslovili na predsednika vlade, ministre za finance, pravosodje in gospodarstvo ter poslanske skupine državnega zbora.

Morebiten sprejem takšnega zakona bi lahko imel škodljive posledice za mednarodni položaj naše države, tako zaradi neskladnosti s pravom EU-ja kot tudi zaradi nepredvidljivosti nacionalnega poslovnega okolja, še opozarjajo. Naslovnike pozivajo, naj s svojimi odločitvami v zakonodajnih procesih slovenskemu gospodarstvu zagotovijo delovanje v pogojih, skladnih z načeli pravne države, in predvidljivo poslovno okolje, v katerem zakonito sklenjeni pogodbeni odnosi niso predmet zakonodajnih posegov, ki kršijo nacionalni in evropski pravni red.