Nov, šesti sveženj naj bo po obsegu in vsebini pomoči podjetjem podoben prvemu, pozivajo zastopniki gospodarstva, ki pričakujejo večja nadomestila za čakanje na delo, višje subvencije za skrajšani delovnik, pomoč razvojnim vlaganjem in povrnitev fiksnih stroškov, med njimi najemnin. Foto: Pixabay
Nov, šesti sveženj naj bo po obsegu in vsebini pomoči podjetjem podoben prvemu, pozivajo zastopniki gospodarstva, ki pričakujejo večja nadomestila za čakanje na delo, višje subvencije za skrajšani delovnik, pomoč razvojnim vlaganjem in povrnitev fiksnih stroškov, med njimi najemnin. Foto: Pixabay

Mnoge storitvene in druge dejavnosti so zaradi zaprtja ali zmanjšanja prihodkov stisnjene v kot, rezerve so pošle. "Mislimo, da je situacija trenutno bolj podobna situaciji iz začetka te krize, zato mislimo, da bi bilo marsikaj, kar je veljalo v PKP1, potrebno obuditi," je za Radio Slovenija povedal izvršni direktor na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.

Na Obrtno podjetniški zbornici (OZS) se, tako kot doslej, zavzemajo, da bi država krila fiksne stroške podjetjem. Odlog plačila najemnin ne bi rešil nič, treba je nadomestiti strošek najemnin, leasinga nepremičnin in druge fiksne izdatke ter povečati nadomestila za zaposlene. "Da vlada plača fiksne stroške tistim, ki so popolnoma zaprti. Da ostaja nadomestilo čakanja na delo, subvencioniranje krajšega delovnega časa. Seveda pa pričakujemo, da stroške povrne v 100 odstotkih, ne samo 80 odstotkov," je poudaril predsednik OZS-ja Branko Meh.

GZS opozarja še, da so se v zadnji finančni krizi zmanjšala sredstva, ki jih podjetja in država namenjajo razvoju. Tovrstne spodbude za podjetja pričakujejo v 6. paketu. "Izpostavili smo razvojni paket. Tega ponavljamo v vseh PKP-jih. To pomeni, da bi vlada na en način pomagala financirati razvojne kadre in oddelke v podjetjih," je dejal izvršni direktor GZS-ja.

Da bi preprečili upad razvojnih aktivnosti, se na vladi pripravljajo na črpanje evropskih, zlasti nepovratnih sredstev iz novega sklada za okrevanje in odpornost. Evropska komisija je na osnutek slovenskega načrta koriščenja prihodnjega bruseljskega denarja podala ostre pripombe. Zdaj do konca tedna ministrstva pripravljajo popravljen osnutek. Še večji poudarek bo treba nameniti zelenemu, razvojnemu in digitalnemu preboju, torej projektom z višjo dodano vrednostjo.