Podatki, ki so jih pripravili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), kažejo, da je padec industrijske proizvodnje v zadnjih mesecih občuten, čutiti ga je široko po predelovalni industriji.

V industriji je bilo po izračunih GZS-ja že izgubljenih za približno pol milijarde evrov dodane vrednosti, kar pomeni osemodstotni padec. Zmanjšanje javnofinančnih prihodkov na ta račun je ocenjeno na približno sto milijonov evrov. V trgovini na drobno je medtem v zadnjem času po podatkih TZS-ja zaznati padec realnih prihodkov, še posebej to velja za prodajo trajnih dobrin, čutiti pa ga je tudi pri prodaji živil.

Sorodna novica V Sloveniji v prvem četrtletju 0,7-odstotna gospodarska rast

Opozorila pred cenami elektrike

"Vrag počasi jemlje šalo," je dejal predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Po njegovih besedah v različnih sektorjih že zaznavajo padanje naročil, konkurenčnost pa podjetja izgubljajo tako zaradi slabšanja položaja EU-ja v primerjavi z drugimi deli sveta kot tudi zaradi specifik domačega poslovnega okolja. "Podjetja imamo vedno manj vzvodov v svojih rokah," je dejal.

Če želimo v Sloveniji obdržati industrijo, predvsem njen energetsko intenzivni del, potrebuje gospodarstvo po Drobničevih besedah poslovno okolje, primerljivo s tekmeci po Evropi. Pri tem ne gre le za cene energije, ampak tudi za preostale vidike, kot so stroški dela.

Izvršni direktor skupine Panvita Toni Balažič je navedel, da je cena elektrike v sosednjih državah predvsem za velika podjetja nižja, čemur so pritrjevali tudi drugi sogovorniki iz gospodarskih vrst.

Direktor Domela Matjaž Čemažar težko razume, da Slovenija domačim podjetjem ni sposobna zagotoviti primernih razmer glede na nemška, saj da so cene elektrike pri nas v povprečju bistveno višje. V Domelu bodo po njegovih besedah za elektriko v prvem polletju letos plačali toliko kot za celotno leto 2022. "Vse to ima posledice za dobiček, dodano vrednost in likvidnost," je dodal.

Aleš Pulko iz družbe Pulko ventili je posvaril, da se težave velikih odražajo tudi na mikro, malih in srednjih podjetjih. Tudi zanje po njegovih navedbah cena energije trenutno ni konkurenčna, kot dobavitelji večjim družbam pa so bistveno bolj izpostavljeni, zato so lahko posledice precej bolj drastične.

"Trgovci ne morejo blažiti dviga cen, inflacija bo še visoka"

Padec prihodkov v živilskem delu trgovine na drobno je medtem po oceni direktorja Panvite tudi posledica "politizacije cen hrane". Po prehranski verigi so morala tako podjetja lani absorbirati rast cen na ravni pridelovalcev, kar je odprlo pot cenejši hrani iz uvoza, tudi z oddaljenih trgov z ohlapno regulativo.

Prvi mož Spara Slovenija David Kovačič je pojasnil, da so trgovci lani še lahko blažili dvig veleprodajnih cen, zato je bila rast cen na policah precej nižja od rasti cen pri proizvajalcih ali pridelovalcih. A zdaj te absorbcijske zmožnosti ni več, zato bo inflacija v Sloveniji dlje časa visoka, je opozoril.

"Posvečamo se delitvi in ne povečanju kolača"

Balažič je pozval, da se moramo v Sloveniji končno odločiti za strategijo gospodarske konkurenčnosti, ne da iz vsega delamo družbeni in politični boj.

Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak je ugotavljal, da se do danes nismo znali dogovoriti o industrijski politiki in da se vse preveč posvečamo delitvi skupnega kolača, vse premalo pa povečanju kolača. "Rokohitrske rešitve so zelo nevarne," je opozoril in spomnil na napovedane reforme.

Ekonomist Igor Masten, ki je v svoji predstavitvi opozoril na nezanesljivost trenutnih ugodnejših makroekonomskih napovedi zaradi okrepljenih tveganj zaradi daljšega obdobja visoke inflacije, nevarnosti pri javnih financah in v finančnem sistemu ter premika globalizacije v smeri strateškega tekmovanja, je zatrdil, da bodo zmagovalke trenutnih razmer države, "ki bodo prej naredile nekoliko manj kot nekoliko več". Prostora za napake ekonomske politike namreč ni veliko.

Sorodna novica Inflacija je tu, obrestne mere rastejo. Lahko v bankah spet resneje zaškripa?

Minister: Ne trdimo, da smo zmagovalci krize

Na razpravo se je odzval minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Po njegovih besedah je Slovenija dobro prešla obdobje krize v oskrbi z energijo, zato omejitveni ukrepi niso bili potrebni. Glede cen elektrike je navajal podatke evropskega statističnega urada Eurostat, ki kažejo, da so cene za podjetja ugodnejše od povprečja EU-ja, v nekaterih segmentih pa celo med ugodnejšimi. Opozoril je tudi, da cenovna kapica za podjetja v Nemčiji velja le za 70 odstotkov porabe in je vezana na stroge pogoje.

Vseeno pa se Kumer zaveda, da je še prostor za izboljšanje. "Ne trdimo, da smo zmagovalci krize," je dejal in dodal, da zgodba še ni končana.

Že v naslednjih dneh naj bi tako predstavniki vlade spet sedli za mizo z gospodarstvom. K pogovorom so vlado pozvali tudi prvi možje delodajalskih združenj. Slišati je bilo tudi jasen poziv, da se vlada odpove vsem napovedim reform, ki pomenijo dodatne obremenitve za gospodarstvo. "Moramo ukrepati zdaj, sicer bo jeseni še huje," je dejal predsednik GZS-ja Tibor Šimonka.