Če za milijon evrov v evroobmočju podjetja plačajo obresti v višini približno 3,6 odstotka in Euribor, v Sloveniji podjetja za isti znesek pri bankah z večinskim tujim lastništvom plačajo Euribor in 4,9 odstotka, v velikih slovenskih bankah 5,4 odstotka in Euribor, pri manjših slovenskih bankah pa je pribitek k Euriborju več kot šestodstoten, je izpostavil Kranjec.

To je nekonkurenčno, pravi in dodaja, da so v Sloveniji obrestne mere bistveno višje kot na primer na Slovaškem in v baltskih državah, kjer je 90 odstotkov bančnega sistema v tujih rokah. Ne vidi možnosti, da bi se to hitro spremenilo, čeprav bi se glede na visoke tržne deleže slovenskih bank na bančnem trgu moralo.

Slovenska podjetja so bolj zadolžena kot tuja
V nasprotnem primeru namreč slovensko gospodarstvo ne bo zdržalo, še posebej če pri tem upoštevamo še težave na strukturnem področju in na področju fiskalne politike. Slovenska podjetja iz realnega sektorja so po besedah guvernerja bistveno bolj zadolžena kot podjetja v tujini, zato banke velikokrat nimajo interesa, da odobrijo posojila, saj preprosto ne najdejo kreditno sposobnih posojilojemalcev z dobrimi produkti.

Zato se zdaj usmerjajo v prebivalstvo, kjer so tveganja in odobrena posojila nižja. Banke so dovolj likvidne, dodaja, tako da ni težava v tem, da banke ne bi imele denarja. Poleg medbančnega posojanja imajo banke možnost črpanja kratkoročnih virov pri Evropski centralni banki. Ta sklad je popolnoma neizkoriščen, zato težava, da banke ne financirajo gospodarstva bolj, ni v likvidnosti bank, ampak v posojilojemalcih, ugotavlja Kranjec.

Slovenija po poti Grčije, Portugalske in Irske?
Slovenija mora ukrotiti porabo, sicer bi lahko zaradi proračunskega primanjkljaja in rasti zadolženosti šla po poti Grčije, Portugalske in Irske, je še dejal Kranjec. Čeprav je vlada obljubila nižji proračunski primanjkljaj, se bo ta zaradi pomoči državnim podjetjem letos še zvišal, je prepričan guverner BS-ja, ki je dodal, da dokler se proračun ne bo uravnal, ni smiselno govoriti o prestrukturiranju dolgov. Opozoril je tudi na morebitno zavrnitev pokojninske reforme na referendumu, saj bi njen padec privedel do še večje zadolženosti, kar bi bila posledica gotovega povišanja obresti za slovenska podjetja in državo.