Gostinci si želijo državne pomoči zaradi upada prometa. Foto: BoBo
Gostinci si želijo državne pomoči zaradi upada prometa. Foto: BoBo

Kot so zapisali v sekciji pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, razumejo, "da trenutna epidemiološka situacija postavlja vlado v težek položaj, ko mora zagotavljati javno zdravje prebivalcev in vzdržnost zdravstvenega sistema ter hkrati skrbeti za ustrezno kondicijo gospodarstva". A člani jih na drugi strani opozarjajo, da imajo zaradi pogoja PCT velik upad gostov in prometa, so poudarili.

Skladno s tem so se zavzeli za odpravo pogoja PCT pri prevzemu in dostavi hrane. Po mnenju gostincev to namreč ni "logičen ukrep", saj tudi v živilski trgovini potrošnik ne potrebuje tega pogoja, ko kupi oz. prevzame hrano.

"Poleg tega je naročilo hrane prek spleta ali telefona, zato je nemogoče vnaprej vedeti, ali naročnik (potrošnik) izpolnjuje pogoj PCT. Ob dostavi hrane bi se morala potemtakem ta hrana zavreči, če naročnik ne izpolnjuje pogoja PCT. Te hrane namreč ni mogoče prodati komu drugemu, obenem pa naročniku tudi ne moreš zaračunati hrane, če mu je ne izročiš," so popisali problematiko.

Prepričani so, da je tveganje za prenos okužb ob dostavi in prevzemu hrane minimalno oziroma ga sploh ni.

Premalo kadra za preverjanje PCT-pogoja na vratih lokalov

Se pa na OZS-ju strinjajo, da se pogoj PCT preverja v lokalih, a v notranjosti gostinskega obrata ali na recepciji hotela pred začetkom opravljanja storitve, saj da številni gostinci nimajo dodatnega kadra, ki bi lahko to preverjal na vstopnih točkah.

Kot so opozorili, je treba upoštevati specifiko dela v posameznih dejavnostih "in ukrepe napraviti bolj življenjske".

Gostinci si želijo državne pomoči zaradi upada prometa

Zaradi izjemnega upada prometa v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih pa je, tako na OZS-ju, treba nujno vnovič aktivirati ukrepe državne pomoči. "Želimo, da se ponovno uvede nadomestilo za upad prometa, nadomestilo za zaposlene s skrajšanim delovnim časom, ukrep čakanja na delo in povračilo nekritih fiksnih stroškov," so nanizali.

V sekciji za gostinstvo in turizem so prepričani, da pogoj PCT na način, kot je določen v zadnjem odloku, predstavlja omejevalni ukrep za opravljanje gospodarske dejavnosti. Po novem je omejen tudi delovni čas gostinskih obratov, in sicer med 5. in 22. uro, goste pa je mogoče postreči zgolj za mizo. Prepovedana so tudi slavja in praznovanja, ki predstavljajo bistven del prihodka gostincev in povezanih dejavnostih, so spomnili.

Poleg gostincev sicer o velikem upadu prometa poročajo tudi frizerji, kozmetiki in specializirani trgovci, fotografi, kemični čistilci ter industrija srečanj. Tudi v teh panogah zato pričakujejo ukrepe pomoči, so sklenili na OZS-ju.

Združenje hotelirjev Slovenije se je ob slabem stanju rezervacij in počasnem okrevanju panoge zavzelo za nadaljnjo pomoč države. Foto: BoBo
Združenje hotelirjev Slovenije se je ob slabem stanju rezervacij in počasnem okrevanju panoge zavzelo za nadaljnjo pomoč države. Foto: BoBo

Ob slabem stanju rezervacij si pomoči države želijo tudi hotelirji

Podobno kot gostinci so se tudi udeleženci letnega zbora Združenja hotelirjev Slovenije, ki posluje v okviru turistično-gostinske zbornice, strinjali, da bo tudi v naslednjem obdobju potrebna državna pomoč najbolj ogroženim segmentom in podjetjem. Stanje rezervacij je ob koncu tega leta in na začetku prihodnjega namreč zelo slabo, so poudarili.

Predsednik združenja Gregor Jamnik je pojasnil, da je izboljševanje poslovanja v hotelirstvu izjemno počasno, v panogi pa še vedno obstajajo segmenti, kjer stanje ostaja zelo resno. Gre zlasti za mestne hotele, kongresno dejavnost, poslovanje turističnih agencij in dela gostinstva, je naštel. "Anketa o analizi poslovanja v letih 2019, 2020 in 2021 je pokazala, da rezultati v prvih devetih mesecih letos le malenkostno presegajo rezultate leta 2020. Finančni kazalniki mestnih hotelov bistveno zaostajajo za povprečjem vseh hotelov, kar potrjuje smiselnost predlogov, ki jih je zbornica poslala pristojnemu ministrstvu," so z zbornice sporočili po četrtkovem letnem zboru.

Med predlogi poleg podaljšanja možnosti unovčevanja turističnih bonov izpostavljajo enkratni dodatek za turizem za najbolj prizadeta podjetja, ukrep skrajšanega delovnega časa, spodbujanje letalske povezljivosti Slovenije in povečanje sredstev za prodajno-marketinške dejavnosti Slovenske turistične organizacije. Ob tem je po njihovem mnenju nujna tudi zagotovitev stalnega obratovanja, brez zapiranja poslovanja panoge.