Predsednik GZS-ja Boštjan Gorjup je govoril o koaliciji za prihodnost Slovenije, k delovanju z roko v roki pa je pozval tudi premier Marjan Šarec. Foto: BoBo

"Slovenija gre naprej," je na slogan letošnjega vrha gospodarstva, ki poteka v Ljubljani, spomnil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Boštjan Gorjup. S tem po njegovih besedah v GZS-ju utrjujejo zavest, da gospodarstveniki verjamejo v svoje sposobnosti in vidijo številne priložnosti za razvoj.

V zadnjih letih slovensko gospodarstvo po Gorjupovih besedah dosega zelo dobre rezultate. Rastejo BDP, izvoz, dodana vrednost in investicije, knjige naročil so polne. V desetletju smo se iz enega večjih evropskih bolnikov prelevili v eno najbolj dinamičnih in uspešnih gospodarstev, je ugotavljal prvi mož zbornice. Ostaja pa še precej odprtih razvojnih vprašanj in izzivov, ki pa jih lahko rešijo le vsi socialni partnerji skupaj.

GZS zato po Gorjupovih zagotovilih vlaga velike napore v oblikovanje sprejemljivega, a tudi ambicioznega socialnega sporazuma, do katerega kljub napovedim še ni prišlo. Gorjup verjame tudi, da so skupaj socialni partnerji sposobni oblikovati koalicijo za trajnostni razvoj države.

Pri tem na zbornici japonski koncept družbe 5.0, v kateri se tehnološki napredek uporablja za dvig kakovosti življenja, vidijo kot način uresničitve sanj, da postane Slovenija ena najbolj razvitih držav na svetu.

Gospodarstveniki zato ponujajo roko "za koalicijo za prihodnost Slovenije", za družbo trajnostnega razvoja, za Slovenijo 5.0.

Na vrhu gospodarstva so predstavniki GZS-ja, vlade in izobraževalno-raziskovalnega sektorja podpisali izjavo Za Slovenijo 5.0. Kot so zapisali, Slovenijo 5.0 vidijo kot uspešno, na znanju in visoki dodani vrednosti slonečo družbo, kjer se ustvarjalno uporablja umetna inteligenca in najsodobnejše znanstvene dosežke za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj.

Šarec: Država ni abstrakten pojem

Gospodarstvenike je nagovoril tudi premier Marjan Šarec. Spomnil je, da se je s predstavniki gospodarstva letos že velikokrat srečal, kar po njegovem mnenju dokazuje, da želi vlada sodelovati in uresničevati slogan Slovenija gre naprej.

Država, tako Šarec, ni neki abstrakten pojem, kot si nekateri predstavljajo. Država ni nekaj, kar jemlje in ne daje, kar nalaga davke. "Država smo mi vsi," je znova spomnil premier in ponovil, da sta pomembna tako gospodarstvo kot javni sektor.

Opozoril je na pogoste očitke, da politika ne razume gospodarstva. "Razumeti moramo drug drugega," je gospodarstvenikom na srce položil predsednik vlade in spomnil, da je vlada letos v celoti razbremenila regres in da so sprejete tudi nadaljnje davčne spremembe.

Vlada je po Šarčevih besedah tudi s tem poskušala spodbuditi domačo potrošnjo, a ta nikoli ne bo mogla nadomestiti izvoza, kjer pa ohladitev zagotovo prihaja.

Želeli smo spodbuditi rast, a jo je Banka Slovenije z zaostritvijo kreditnih standardov takoj izničila, je bil do bančnega nadzornika vnovič kritičen Šarec. "Ta ukrep zagotovo ni dober," je dodal in podčrtal, da bi morale institucije, ki imajo vpliv na ekonomsko politiko in življenje ljudi, delovati z roko v roki.

"Ne želim biti odvetnik ne vlade, ne politike, ne koga drugega, želim povedati, da smo vsi odgovorni. Vsi moramo prispevati delež k tej državi, vsi se moramo truditi na vseh področjih, da drug drugemu lajšamo delo in vsakdanje življenje. Samo sodelovanje prinese uspeh," je sklenil in izrazil še upanje, da bo tudi gospodarstvo s svojimi pogledi prispevalo k uspehu slovenskega predsedovanja EU-ju leta 2021.

Premier Marjan Šarec je bil znova kritičen do ukrepov Banke Slovenije. Foto: BoBo

Manj zadolžena podjetja

Generalna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc je spomnila na cilje iz razvojnega partnerstva treh generacij 2018–2025, ki so doseči 50 milijard izvoza, 60.000 povprečne dodane vrednosti na zaposlenega in 2.000 evrov povprečne bruto plače.

Ugotovila je, da je v zadnjih letih slovensko gospodarstvo doseglo veliko. Od 2009 so podjetja prodajo in dodano vrednost povečala za okoli polovico, izvoz se je več kot podvojil in se bo 50 milijardam po napovedih približal že v 2021, povprečna bruto plača je šla navzgor za okoli tretjino, zadolženost podjetij se je močno znižala in je globoko pod povprečjem v EU-ju.

Gospodarska rast je za dve tretjini višja od rasti v EU-ju, javni dolg v deležu od BDP-ja upada, produktivnost je tudi pomembno rasla, a ostaja velik izziv, saj Slovenija še naprej zaostaja za povprečjem EU-ja, plače pa že prehitevajo rast produktivnosti, je naštela in poudarila rekordno število delovnih mest ter padec brezposelnosti, opozorila pa je, da je še vedno več kot 70.000 brezposelnih, veliko od njih pa je dolgotrajno in strukturno brezposelnih.

"Očitno smo dosegli novo raven strukturne brezposelnosti," je dodala in se s precej bojazni vprašala, kako bo na trg dela vplivala dodatna rast minimalne plače. Poudarila je tudi rast socialnih transferjev v času najbolj dinamične gospodarske rasti.

Med izzivi je naštela še krepitev investicij, ki kljub nizki zadolženosti in veliki kreditni sposobnosti podjetij ostajajo pod dolgoletnim povprečjem, kar ni dober temelj za nadaljnjo rast. Veliko prostora za rast je po njenih besedah tudi pri izdatkih za raziskave in razvoj, inoviranju in digitalizaciji gospodarstva in družbe kot celote. "Moramo več vlagati v človeški kapital," je dejala.

Gospodarstvo si želi tudi boljše umeščanje projektov v prostor, boljše ravnanje z odpadki, izboljševanje infrastrukture, ukrepe za energetski prehod, uvedbo dualnega izobraževanja, učinkovitejši javni sektor in boljše korporativno upravljanje.

Vrh gospodarstva o ključnih izzivih prihodnosti