"Vse makroekonomske ukrepe kot tudi makrobonitetne, ki jih je na področju kreditiranja z novembrom uvedla Banka Slovenije, bi morali sprejemati po opravljenem dialogu s ključnimi deležniki," je ocenila Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica združenja bank. Foto: BoBo

Kot je poudaril prvi mož NLB-ja, Blaž Brodnjak, ne gre toliko za obseg posojil kot za število ljudi, ki se jih je dotaknil. Prej je namreč o znesku, ki mora kreditojemalcu ostati po plačilu obroka, odločala banka sama, zdaj je meja točno določena in s tem je veliko ljudi postalo kreditno nesposobnih. To je ena od stvari, ki banke najbolj moti.

"Ukrep je bil sprejet čez noč," je poudaril Brodnjak, ki se sicer strinja z Banko Slovenije, da je treba anomalije, ki so po njegovem mnenju produktne narave, porezati. A to bi se po mnenju bančnikov dalo urediti drugače. Stanislava Zadravec Caprirolo pa je navedla, da ima Banka Slovenije možnosti, da individualno pritisne na banko kršiteljico.

"O tem bi se morali prej pogovoriti in edina pot tudi zdaj je pogovor," je menil predsednik uprave Nove KBM John Denhof. Ker je banka v postopku presoje regulatorja, saj prevzema Abanko, mora po njegovih besedah striktno slediti zakonodaji in regulaciji.

Predsednik uprave banke Sparkasse Andrej Plos je povedal, da so v bankah v zadnjih letih precej sredstev namenili preprečevanju prav kreditnih tveganj. "Regulator je s tem upravam bank izrazil nezaupanje," je ocenil in prav tako za težavo označil hitrost sprejema ukrepov in način komunikacije.

Sedemčlanska družina čez noč ostala brez možnosti kreditiranja

Možnost ustavne presoje?

Število ljudi, ki po novih pogojih ne izpolnjujejo pogojev za najem kredita, se je pri vseh bankah zelo povečalo. Čeprav Banka Slovenije dopušča izjeme, jih banke ne bodo mogle izkoristiti, saj menedžiranje izjem v realnem času sploh ne bo mogoče, so ocenili.

Kot je dodal Brodnjak, zdaj 57 odstotkov upokojencev nima več dostopa do kreditov. "Mene je sram in se jim opravičujem," je dejal in dodal, da je Banka Slovenije ubrala preveč akademski pristop, ki "preveč radikalno posega v življenje Slovencev". Dodal je, da je ukrep diskriminatoren in da zanj morda obstaja tudi možnost ustavne presoje.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in Blaž Brodnjak, predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije in predsednik uprave NLB-ja. Foto: BoBo

Ne gre za obseg kreditiranja starejših ljudi, ki je bil, kot so poudarili v Banki Slovenije, že zdaj zelo nizek. Gre za vprašanje dostopnosti do kreditov, je poudaril Brodnjak. To, da je zdaj na bančnih okencih veliko ogorčenja in žalosti, je poudaril tudi prvi mož Lona Jaka Vadnjal. Dejal je, da ukrep ni na mestu, ker je v zavesti Slovencev to, da je treba dolg vrniti.

To, da bo ukrep vplival na dobiček bank, po mnenju bankirjev ni osrednja težava. "Padec dobička je bistveno manj pomemben kot sociološki učinek ukrepa," je menil Brodnjak in priznal, da bi sicer lahko predstavljal določene težave za nove lastnike nekaterih bank, ki so sprejeli načrte, ki jih je podpisala uprava.

Umirjanje gospodarske rasti

Umirjanje gospodarske rasti glede na raven iz zadnjih let je že materialna številka, ki jo občutijo finančni sistem, podjetja in gospodinjstva, je opozoril guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Spomnil je, da bo rast počasnejša kot lani v 90 odstotkih članic Mednarodnega denarnega sklada, podobna so tudi gibanja v evropskem prostoru, kar kažejo zadnje napovedi Evropske komisije. Nižja so pričakovanja za letos in srednjeročno obdobje, Slovenija pa ni izjema. Vasle je opozoril na tveganja, ki pa niso tveganja, "ki smo jih bili vajeni v preteklosti in smo jih znali obvladati", je dejal. Pojasnil je, da gre za razkrajanje mednarodne ureditve, ki se je oblikovala skozi desetletja. "Ne vemo, kako bo mogoče ta tveganja obvladovati."

Banke opozarjajo, da so kreditni pogoji neživljenjski

Vasle: Treba je počakati na učinke ukrepa

"Mi učinke ukrepa spremljamo na tedenski bazi in če se bo pokazalo, da je treba kaj spremeniti, to zagotovo bomo," je zatrdil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. "Ključno je, da se po uveljavitvi ukrepov potrudimo, da bodo izvajani v duhu, v kakršnem smo jih sprejeli, torej ne s tem, da omejujemo kreditiranje kar vse povprek, temveč tam, kamor smo z ukrepi ciljali. Treba je počakati na prve rezultate, potem bo priložnost, da se pogovarjamo naprej," je povedal ob robu dneva bančnikov.

Kot je spomnil, bo obdobje nizkih obrestnih mer trajalo še nekaj časa, gospodarska rast se umirja. "Tega se kot varuhi finančne stabilnosti dobro zavedamo, zato smo v zadnjih mesecih pospešili ukrepanje makrobonitetnega nadzora. V evropskem prostoru je 20 držav, ki so uvedle takšne ukrepe, in temu se je pridružila tudi Slovenija," je povzel.

"Zavedamo se, da ti ukrepi bankam lahko prinesejo negativne učinke, a to ne upravičuje dejstva, da bi se v Sloveniji uveljavljale prakse, ki bi lahko oslabile finančno stabilnost," je poudaril. Zato so se odločili, da posežejo v tistem segmentu, kjer so se v zadnjem času pojavila največja odstopanja: "Naše ukrepanje je namenjeno zajezitvi čezmernega potrošniškega kreditiranja."

Ocenil je, da se je v preteklosti pri ukrepanju čakalo predolgo, zdaj ukrepajo preventivno. "Menimo, da ukrep ni pretirano oster," je še povedal in dejal, da so med bankami v Sloveniji resda razlike v odstopanjih od prejšnjih priporočil, je pa precej bank delovalo nad priporočljivimi mejami. "Ker to postaja sistemska težava, smo se odločili za ukrep," je sklenil.

Tradicionalno srečanje bančnikov na Brdu pri Kranju. Foto: BoBo

GZS presenečen nad ukrepom Banke Slovenije

Ukrepa Banke Slovenije se je na srečanju bančnega dogodka na Brdu pri Kranju dotaknila tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc. Po njenih besedah so bili na zbornici presenečeni nad odločitvijo bančnega nadzornika in so se pridružili združenju bank v oceni, da gre za pretiran ukrep.

Banka Slovenije je po besedah Šmučeve pravilno ugotovila tveganja, a odziv ni bil ustrezen. "Gripo zdravimo s kemoterapijo," je ponazorila. Po njenih besedah je treba iskati takšne ukrepe, ki ne zmanjšujejo domačega povpraševanja tam, kjer to ni treba. Po oceni zbornice bi bilo treba ustrezno skrajšati ročnost in prilagoditi definicijo potrošniških posojil, ne pa preprečiti dostopa posameznikom do njih. Ljudje se bodo lahko namreč obračali na veliko dražje in manj regulirane oblike posojil, je še povedala generalna direktorica GZS-ja.