Aleš Hauc. Foto: BoBo

Nova KBM je sicer pripravila osnovni seznam terjatev, ki bi jih banka prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), se je pa nato seznam spreminjal in o tem, katere terjatve bodo prenesene, sta odločali medresorska komisija in Banka Slovenije (BS), je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ-ja o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) dejal nekdanji predsednik uprave mariborske banke Aleš Hauc.

Hauc, ki je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015, je dejal, da so želeli, da se prenesejo vse nedonosne terjatve, tako pa jih je v bankah precej ostalo tudi po sanaciji. "Ni logično, da greš delat sanacijo, pa na DUTB ne preneseš vsega, kar je sporno," je menil.

V banki niso imeli vpliva ne na to, katere terjatve bodo prenesene, ne na ocenjevanje vrednosti premoženja, s katerim so bile terjatve zavarovane. V letih 2012 in 2013 je šlo po njegovih ocenah vse narobe: "Nismo imeli vpliva, kdo nam hodi po hiši, kregali smo se z ocenjevalci, prihajalo je do velikih odstopanj, prenosne vrednosti je določala Evropska komisija, mi smo lahko samo gledali, kaj se dogaja." "Danes sem podjetnik in moram reči, da mi je prav lepo, ni politike, ni anonimk, ni medijev," je dejal.

Hauc ocenjuje, da je bila Banka Slovenije precej omejena in da je imela glavno besedo Evropska komisija, in to "nižji uradniki", ki so po elektronski pošti pošiljali, "kaj moramo delati". Foto: Reuters

Hauc: Glavno besedo je imela Evropska komisija

Povedal je, da je zaprosil za sestanek pri Evropski komisiji, na katerem bi opozoril, da je predvideno "striženje" delničarjev in obvezničarjev previsoko, a ni dobil odgovora. Hauc ocenjuje, da je bil tudi BS precej omejen in da je imela glavno besedo Evropska komisija, in to "nižji uradniki", ki so po elektronski pošti pošiljali, "kaj moramo delati".

Meni, da so bili stresni testi v letu 2013 preveč "brutalni" in da je pregled kakovosti aktive (AQR) "zelo nizko" ocenil vrednost zavarovanj terjatev. Na to so opozorili tudi Banko Slovenije, a vpliva niso imeli. V odredbi o izrednih ukrepih je bilo vse določeno – prenos na DUTB, striženje delničarjev in obvezničarjev ... – banka pa je morala ukrepe izvesti, sicer bi šla v stečaj, pravi Hauc.

Škoda zaradi višine izračunane bančne luknje?

Glede višine izračunane bančne luknje sicer pravi, da ni bila povzročena nobena škoda. "Država je dala denar iz enega žepa v drugega. Tudi če ga je dala preveč, denar ni bil izgubljen," je dejal.

Po njegovi oceni je večina spornih kreditov v banki nastala zaradi posledic krize, v manjši meri pa zaradi slabih bančnih praks. Ocenil je, da se je v obdobju pred krizo zgodil "splet nesrečnih okoliščin pohlepa, ki je pripeljal do tega, da so se podjetja prezadolžila in zato tudi klecnila, banke pa so bile pri odobravanju kreditov premalo konservativne".

Ocenil je, da sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta banko kupila leta 2016 za 250 milijonov evrov, v banki zdaj "delata pravo zgodbo", da pa sta banko dobila "dosti poceni". "Verjetno je bilo treba eno banko prodati in pokazati, da smo resna država, ne banana republika," o odločitvi države za prodajo meni Hauc.

Prodaja ZM-ja pod prisilo

Kot je povzel, so bili prisiljeni prodati Zavarovalnico Maribor (ZM): "Bila je dobro prodana, je pa ne bi nikoli prodali, če je ne bi morali." Po dokapitalizaciji banke konec leta 2013 so se začeli postopki za njeno prodajo: "Takrat sem imel, odkrito rečeno, vsega poln kufer." Nad mogočo ceno za banko sem se namreč "zgrozil, saj je imela banka finančno moč, ki je bila skoraj petkrat večja od kupnine, ki jo je država prejela zanjo".

Dejal je tudi, da so po prevzemu funkcije v letu 2012 opravili revizijske in forenzične postopke ter po posvetu z odvetniki in nadzorniki vložili odškodninske tožbe zoper prejšnjo upravo in določene uslužbence. "Na nas ni nihče pritiskal," je dejal in povedal, da kazenskih ovadb niso vlagali zato, ker je to posel za organe pregona. Spomnil je, da so odškodninske tožbe padle: "Dobil sem občutek, da slovenski pravosodni sistem takrat ni bil pripravljen na takšne primere."

Komisija je zaslišanje Hauca nato nadaljevala na zaprtem delu seje, saj Hauc nekaterih podatkov ni želel javno razkriti.

Prvi pričal Janko Medja

Kot prvi je sicer pričal nekdanji predsednik uprave NLB-ja Janko Medja. NLB je bil v ukrepih za sanacijo bančnega sistema le "predmet" in ni mogel sodelovati pri določitvi metodologije za oceno vrednosti sredstev niti ni imel končne besede glede tega, zakaj so bile oz. niso bile nekatere terjatve prenesene na DUTB, je poudaril.

Medja je nekoč vodil največjo slovensko banko. Foto: BoBo

Predsednika preiskovalne komisije DZ-ja o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) Jerneja Vrtovca (NSi) je med drugim zanimalo, zakaj so bili uporabljeni različni vatli pri uvrstitvi določenega podjetja ali skupine na seznam terjatev za prenos – kot primer je navedel skupino DZS, ki je bila prenesena, in KD Group, ki ni končala na slabi banki, v obeh primerih pa gre za finančni holding.

Medja, ki je NLB vodil od jeseni 2012 do februarja 2016, torej tudi v času ukrepov države za krepitev bančnega sistema leta 2013, na to ni znal odgovoriti, ker da se ne spomni konkretnih primerov. O morebitnih pritiskih direktorjev podjetij je dejal, da so predstavniki določenih podjetij spraševali NLB glede prenosa, a je bil dogovor v NLB-ju, da se držijo pravil in postopkov, je povedal. Kaj so bili v konkretnih primerih razlogi za prenos ali neprenos – Vrtovec je navedel podjetja Prevent Global, Lisca, Perspektiva, Kondor Real, Mayer McCann Slovenija – Medja ni mogel povedati, dejal je, da imajo podatke v NLB-ju.

Osnovni seznam za prenos terjatev DUTB-ja je pripravil NLB, nato pa je bil poslan medresorski skupini ali Banki Slovenije. Seznami so se v letu 2013 spreminjali in dopolnjevali, NLB je podajal svoje mnenje, končni seznam pa so uskladili v medresorski skupini in Banki Slovenije, ki je imela tudi podatke iz drugih bank o terjatvah do posameznega podjetja, je dejal.

Zakaj določene terjatve oz. naložbe, ki so bile na seznamu za prenos, nato niso bile prenesene – Vrtovec je navedel družbe Kolektor, Telekom Slovenije, Intereuropa, Petrol – Medja ne ve, ker nima dostopa do vseh dokumentov.

Krumberger: Banka Slovenije ni frizirala seznama terjatev za prenos

O strinjanju z rezultati pregleda kakovosti aktive (AQR) je Medja povedal, da se v določenih primerih niso strinjali s tem, za koliko bi se terjatev dalo unovčiti. Predvsem pri vrednotenju nepremičnin Medja zaradi količine podatkov in razmeroma kratkega časa za pregled dopušča možnost, da morda vsa vrednotenja niso bila skladna z mednarodnimi računovodskimi standardi. Pri posameznih primerih se torej ocene banke niso skladale z rezultati AQR, sta bili pa oceni o višini potrebnega kapitala na koncu na podobni ravni.

Razliko v prvotnih ocenah NLB-ja, koliko potrebuje kapitala, in končnih izračunih pojasnjuje s tem, da pri prvi oceni še niso pregledali celotnega portfelja, presenečenja so odkrili predvsem pri naložbah v tujini, hkrati so strokovne službe NLB-ja med letom 2013 prevzemale priporočila evropskega bančnega organa Eba, ki so postajala strožja.

NLB je bil sicer v ukrepih za krepitev stabilnosti bank "objekt", je večkrat dejal Medja. Želeli so si jasnejše slike, večje vloge v pogovorih npr. o metodologiji, "a o tem nismo imeli možnosti diskutirati".

Banka ni mogla tvegati kapitalske neustreznosti, kapitala pa na trgu ni mogla pridobiti, je poudaril nekdanji predsednik uprave banke in dodal, da je šlo z vstopom v državne ukrepe za "vse ali nič", torej niso mogli izbrati samo dokapitalizacije ali samo prenosa slabih terjatev na slabo banko. "Lahko smo izbirali ali dokapitalizacijo, kot je bila predvidena, ali da smo kapitalsko neustrezni in izgubimo zaupanje depozitarjev," je dejal.

Medja pričal v parlamentu

Je BS zadovoljivo izvajal nadzor?

Pred preiskovalno komisijo DZ-ja o delovanju DUTB-ja je danes kot zadnji pričal nekdanji član sveta Banke Slovenije Janez Fabijan. Člane preiskovalne komisije je zanimala predvsem Fabijanova vloga pri postopkih skrbnega pregleda, prenosu terjatev na DUTB ter drugih postopkih sanacije slovenskega bančnega sistema v letih 2012 in 2013.

Fabijan je bil za člana sveta Banke Slovenije imenovan septembra 2009. Pristojen je bil za področja statistike, informatike, informacijske tehnologije ter računovodstva in financ. "Nikoli nisem delal na področju nadzora, sem pa kot član sveta Banke Slovenije objektivno odgovoren," je dejal.

Na vprašanje, ali bi lahko Banka Slovenije s svojo nadzorniško funkcijo preprečila krizo v slovenskem bančnem sistemu, je odvrnil, da ni opazil, da kolegi iz nadzora ne bi delali s polno paro. Je pa naša država v tistem času uvajala evro, banke so dobivale poceni denar na mednarodnem denarnem trgu in vladal je optimizem. "Ta evforija in navdušenje sta bila neverjetna," je dejal. Nato pa se je konec leta 2008 likvidnostni položaj v bankah zelo zaostril.

Ali lahko centralna banka špekulira s stabilnostjo bančnega sistema? Ali se lahko 'hecamo' s tem, kakšna bo varnost vlog državljanov? Te vloge niso bile več v tolarjih, bile so v evrih. Mislim, da člani sveta Banke Slovenije nismo imeli izbire, kaj narediti. Zelo narobe bi ravnali, če ne bi ravnali tako, kot smo.

Fabijan o domnevno precenjeni velikosti bančne luknje

Skrbni pregledi v bankah

Kdo bo opravil skrbne preglede v bankah, je po njegovih besedah odločil BS, ni pa potrdil besed predsednika komisije Jerneja Vrtovca (NSi), da so se pri izboru revizorjev pojavljali konflikti znotraj medresorske komisije. "Morda temu nisem posvečal dovolj pozornosti," je dejal.

Prenos terjatev z bank na DUTB je bil transparenten, je zagotovil Fabijan. Sezname so dale banke, saj so one dolžne poznati komitente. "Oni bi morali iz žepa stresti in vedeti, kaj se da narediti, kako lahko prenos pomaga in kakšen bo vpliv na kapital, ter narediti pametno strategijo skupaj z nadzornim svetom," je dejal.

Katere terjatve se bodo z bank prenesle na DUTB, je določila vladna uredba. Ali, če sploh, je v te sezname posegala Banka Slovenije, Fabijan ni znal povedati. "Morda so kaj spreminjali, a ne verjamem, da velikokrat," je dejal in dodal, da vsekakor ne bi smeli posegati brez soglasja bank.

Merila za prenos terjatev na DUTB

Uredba, ki je določila merila za prenos terjatev, je dajala banki in DUTB-ju absolutno prednost pred BS-jem. Ta samo sodeluje, je zatrdil in vprašal: "Zakaj imajo uprave in nadzorni sveti tako dobre plače? Da centralna banka namesto njih odloča?" Res pa je tudi njega obiskalo nekaj predstavnikov podjetij, ki so bila predvidena za prenos na DUTB.

Nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije: Svet BS gotovo ni na nikogar pritiskal

Na vprašanje, kakšno je njegovo stališče do trditev o precenjenosti bančne luknje, pa je Fabijan odgovoril z vprašanjem: "Ali lahko centralna banka špekulira s stabilnostjo bančnega sistema? Ali se lahko 'hecamo' s tem, kakšna bo varnost vlog državljanov? Te vloge niso bile več v tolarjih, bile so v evrih. Mislim, da člani sveta Banke Slovenije nismo imeli izbire, kaj narediti. Zelo narobe bi ravnali, če ne bi ravnali tako, kot smo."

Komisija delo začela marca

Preiskovalna komisija DZ-ja o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB-ju, ki jo vodi Jernej Vrtovec (NSi), je delo nastopila marca, zaslišanja prič pa je začela na začetku oktobra.

Pri svojem delu se osredotoča na prenos bančnih terjatev na DUTB in na samo delovanje t. i. slabe banke. Pod drobnogled je vzela pripravo seznama prenesenih terjatev, njihovo vrednotenje in upravljanje ter tudi nekatere odmevne primere prodaj terjatev.

Pred komisijo so med drugim že nastopili tedanji državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko, nekdanji izvršni direktor DUTB-ja Janez Škrubej, nekdanja članica sveta Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo in še nekateri uslužbenci bančnega nadzornika ter NLB-ja. Večinoma so zavrnili očitke, ki letijo na proces prenosa terjatev.