Ta mesec se bodo v skladu s predhodno napovedjo dobaviteljev tudi za potrošnike občutno podražili meso, mleko, kruh in drugi izdelki – v povprečju za od 5 in do 10 odstotkov.

Občutnejše jesenske dražitve hrane so odziv živilskih podjetij na izjemno rasti cen surovin, embalaže, prevota in dela, ki so zaznamovale letošnje leto na svetovnih trgih. Stroški pridelave hrane se niso povečali samo v živilski industriji, ampak tudi na kmetijah, kjer se vhodni stroški za seme, gnojila in zlasti v zadnjih mesecih krma živali dvigajo že dobro leto.

Odkupne cene močno zaostajajo in so večinoma nižje kot leta 2015, opozarjajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Toda cena hrane za potrošnika se v tem obdobju ni znižala.

Na ministrstvu za kmetijstvo so sklicali odbor za spremljanje kodeksa pravičnih odnosov preskrbe s hrano. Kaj od njega pričakuje kmetijski minister Jože Podgoršek? "Prerazporeditev tveganja med vse deležnike, torej po celotni verigi. Da ne bodo samo kmetije tiste, ki bodo morale delovati pod najnižjimi prodajnimi cenami, medtem ko bodo vsi drugi povečevali svoje prihodke."

Za pravičnejšo razdelitev zaslužkov v verigi s hrano imajo v Franciji zakon o uravnoteženju trgovinskih odnosov, pogajanja o cenah temeljijo na pravilih, in ne na pogajalski moči. Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine pravi, da se tako "obrne postopek gradnje cen. O cenah se pogaja in kmet dobi del, ki pokriva proizvodne stroške in neki prebitek. Ključno pa je, da za tem stoji nadzor." Zakon prepoveduje tudi akcijska znižanja za več kot 30 odstotkov, kar preprečuje razvrednotenje hrane.