Javni zavodi naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno, vprašanje pa je, koga država s tem podpira. Čeprav je Slovenija pri perutninskem in govejem mesu ter mleku samooskrbna, slovenski ponudniki težko uspejo na javnih naročilih. "Menim, da se danes večina uporabnikov ne zaveda, da pojemo ogromno perutnine iz Ukrajine, ogromno litovske govedine, poljske svinjine," je za Radio Slovenija dejal predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Janez Rebec.

Zavodi so omejeni s ceno, zanemarjen pa je vidik kakovosti. Veliko prednosti pri premagovanju birokratskih in zakonodajnih zahtev prinaša nova aplikacija Katalog živil za javne zavode, ki so jo pripravili na Gospodarski zbornici Slovenije in katere uporaba je šele na začetku.

Prvi pogoj pa je digitalizacija in da aplikacijo uporabljajo tako ponudniki kot naročniki. Ob tem se že pojavljajo primeri dobrih praks. Med zglednimi je občina Kranj, ki je v skupno javno naročanje povezala 12 javnih zavodov. In če večini javnih zavodov ne uspe zagotoviti predpisanega deleža 12 odstotkov ekoloških živil, je rezultat v Kranju ohrabrujoč, pravi tamkajšnji župan Matjaž Rakovec. "Mi predpisan delež dosegamo in ga presegamo za 50 odstotkov," je poudaril.

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez ob tem poudarja tudi nujnost izobraževanja za spremembo odnosa in spoštovanja do hrane. "Treba je okrepiti zavedanje ljudi, koliko energije in časa je potrebno, da neko živilo pristane na polici," je prepričana. Da bi dosegli cilj povečati oskrbo javnih zavodov z lokalno pridelano kakovostno hrano, je kmetijsko ministrstvo vladi predlagalo sklic medresorske skupine, ki se bo ukvarjala s tem projektom.