Obrestne mere so letos že občutno porasle, kar se odraža tudi v slovenskih bankah, opozarja Hribar. Foto: Shutterstock
Obrestne mere so letos že občutno porasle, kar se odraža tudi v slovenskih bankah, opozarja Hribar. Foto: Shutterstock

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v ponedeljek sporočila, da je ECB pripravljen na dvig obrestnih mer v juliju in septembru. Ključna depozitna mera je zdaj pri -0,5 odstotka, do septembra se bo po napovedih dvignila na nič ali malo nad ničlo. Ključni motiv za napoved dviga obrestnih mer, o čemer se je špekuliralo že nekaj časa, je visoka inflacija, ki je v območju z evrom aprila na letni ravni znašala 7,4 odstotka. Aprilski podatki slovenskega statističnega urada kažejo, da je bila letna stopnja inflacije v Sloveniji 6,9-odstotna, mesečna pa pri 2,6 odstotka.

Inflacijo poganjata tako presežno povpraševanje na eni kot pomanjkanje ponudbe na drugi strani. "Razlog za visoko povpraševanje je predvsem v visokih finančnih prihrankih gospodinjstev. Nastavke za to lahko iščemo že v letu 2009 in takratnem obdobju velike recesije. Takrat se je začela prevladujoča miselnost, da je treba varčevati. Gospodinjstva, države, podjetja so varčevali, odplačevali posojila," pojasnjuje finančni analitik Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A. Takšna varčevalna miselnost se je obdržala vse do leta 2020, potem so svet preplavili pandemija covida-19 in ukrepi za omejevanje virusa. Ukrepi so na eni strani hromili gospodarstvo, na drugi pa so ljudje prejemali finančne pomoči, ponekod denar na račune, v Sloveniji na primer je bila pomoč med drugim izplačana v obliki turističnih in nato energetskih bonov. "Določene skupine prebivalstva so prejemale tudi druga izplačila pomoči, ki pa jim jih v bistvu med pandemijo, ko je bilo delovanje gospodarstva in storitev močno okrnjeno, ni uspelo potrošiti," je pojasnil Hribar.

V takšnih okoliščinah so se začeli pozivi v nasprotno smer. "Takrat so voditelji držav, centralnih bank in mednarodnih institucij v en glas nagovarjali javnost k zagonu, torej potrošnji nakopičenih prihrankov z namenom zagona gospodarstva, ki je bilo takrat v primežu pandemije," je dejal Hribar, ki meni, da so pozivi padli na zelo plodna tla. "Ljudje so se odzvali na to, dvignili so raven povpraševanja in to je zagnalo oziroma marsikje tudi pregrelo gospodarstvo. Povzročilo je močno kreacijo novih delovnih mest, drastičen padec brezposelnosti. V številnih državah, tudi v Sloveniji, je to sprožilo tudi rast plač zaradi pomanjkanja delovne sile kot posledico pregrevanja gospodarstva," je opisal posledice.

Vplivom pandemije so se pridružile še posledice vojne v Ukrajini

Če imajo centralne banke prek obrestnih mer določen vpliv na povpraševanje – z dvigom obrestnih mer ga namreč ohlajajo in ljudi spodbujajo k varčevanju –, pa ne obvladujejo drugega dela, torej težav na ponudbeni strani. "S pojavom pandemije in z njo povezanih ukrepov smo se pogovarjali o pretrganih dobaviteljskih verigah. V osnovi je šlo za težavo v tem, da ni bilo polproizvodov in surovin iz držav, ki jih je v svoj primež prijela pandemija. Tako se je zgodilo denimo pomanjkanje polprevodnikov v avtomobilski industriji. Šlo je za primere, ko preprosto ni bilo dobrin, za katere smo bili navajeni, da avtomatsko prihajajo, da so na voljo v količinah, ki jih potrebujemo," je stanje povzel Hribar.

"Inflacijska tveganja se trenutno po mnenju finančnih trgov ne povečujejo več, kar pomeni, da je to, kar je ECB trenutno napovedal, dovolj. Finančni trgi ne pričakujejo dodatnega zaostrovanja denarne politike prek tega, kar je danes napovedano," je pojasnil Blaž Hribar, ki ob tem poudarja, da lahko številke spremeni vsaka nova informacija. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Glavna težava je v tem, da so številni ocenjevali, da je vpliv pandemije prehodne narave, da ne bo trajala dolgo in da bo z njenim koncem tudi konec ponudbene suše, cene pa se bodo posledično vrnile na normalno raven. "Do tega ni prišlo v tej meri, kot se je pričakovalo. Covid je trdovratnejši od prvotnih napovedi. Trenutni inflacijski problem je zaprtje kitajskega gospodarstva. To prinese pomanjkanje vsega, kar dobavljamo iz Kitajske, in tega je ogromno. To povzroča draginjo polizdelkov in surovin, ki se iz Kitajske uvažajo na Zahod," opozarja Hribar. Temu se je konec februarja pridružila ruska invazija v Ukrajini, ki je tudi prek finančnih sankcij drastično vplivala na vse, kar Rusija in Ukrajina dobavljata preostalemu svetu. Poleg nafte, kjer je Rusija zelo pomembna izvoznica, vse pomembneje postaja, da sta Rusija in Ukrajina žitnici svetovnega gospodarstva.

Kot je povzel Hribar, se je nafta v enem letu podražila za okoli 90 odstotkov, elektrika je na veleprodajnem trgu, denimo na nemški borzi, 3,5-krat višja, trikrat višje so cene plina, pšenica pa je zaradi izpada uvoza iz Ukrajine in Rusije dražja za okoli 80 odstotkov. "To so ogromni odstotki podražitev, ki se že prelivajo v maloprodajne cene. Tukaj je že jasna visoka dvomestna inflacija vsega, kar ljudje vsak dan kupujemo," je razmere opisal Hribar.

Kako se napoved ECB-ja preliva v delovanje slovenskih bank?

"Vse to, vključno s pričakovanji o obrestnih merah ECB-ja, se takoj odrazi na cenah na finančnih trgih. To pa pomeni, da se tudi obrestne mere spremenijo, takoj ko se spremenijo pričakovanja. Ne šele ob napovedi ukrepa oziroma ukrepanju, ko postanejo podatki in dejstva jasni," je razložil Hribar.

Sorodna novica "Pri visoki inflaciji vedno obstaja bojazen, da se bo prelila v prihodnje ravnanje potrošnika"

Obrestne mere so letos tako že občutno porastle, kar se odraža tudi v slovenskih bankah. "Če greste danes po posojilo za nakup stanovanja, bo to občutno dražje kot pred štirimi mesci," opozarja Hribar, ki je pojasnil, da se je še pred kratkim dalo dobiti 20-letno posojilo s fiksno obrestno mero za nakup stanovanja po približno 1,7-odstotni obrestni meri na leto. "Zdaj se je ta številka približala trem odstotkom," je dodal. "Za tiste, ki že imajo kredite s fiksno obrestno mero, to neposredno ne vpliva praktično nič. Lahko posredno vpliva na število transakcij z nepremičninami, kar je tudi namen, da se upočasni rast cen nepremičnin. Ampak neposrednega vpliva na obrok seveda nima," o vplivu dviga obrestnih mer za slovenske prebivalce pojasnjuje Hribar.

Ob tem je poudaril, da je predlog vsakega resnega finančnika, naj bo primarna izbira posojilo s fiksno obrestno mero. "S tem ne prevzamete tveganj nenadnih skokov obrestnih mer, ki bi lahko bili tudi visoki, in v tem primeru lahko zaidete v finančne težave, ker se vam znatno spremeni obrok posojila. Moj nasvet je vedno, da se še posebej za nakup stanovanja za bivanje, torej za reševanje lastnega stanovanjskega vprašanja, ne poslužujemo finančnih špekulacij na ravni obrestnih mer v evroobmočju. Ne vidim nobene potrebe po tem, da postanete finančni špekulant na ravni obrestnih mer v evroobmočju v prihodnjih 20 letih," je poudaril.

Iskanje naložb z inflacijsko zaščito in uresničevanje zadanih finančnih ciljev

Hribar sicer ljudem v trenutnih finančnih razmerah svetuje, naj za zaščito svojega premoženja pri investicijah skušajo najti realno naložbo, ki bo nosila inflacijsko zaščiten donos. "Tudi če to ni neposredno pogodbeno vezano, naj bo vsaj poslovni model tak, da nudi inflacijsko zaščito," svetuje. Tistim, ki imajo konkretne finančne načrte, predvsem glede trajnih dodatkov pri kakovosti življenja, pa svetuje, naj skušajo čim prej uresničiti cilj, za katerega varčujejo. "Za ljudi, ki imajo neki finančni cilj, ki si želijo uresničiti nekaj, kar jim bo dvignilo življenjski standard – denimo, da že nekaj let varčujejo za nakup ali prenovo nepremičnine –, mogoče ni napačno, da si to v teh časih čim prej uresničijo. Denimo da prej izpeljejo načrtovano prenovitev doma in podobno, če imajo možnost," je dejal.

Sorodna novica Christine Lagarde dvignila evro in obremenila bitcoin

V strožje naložbenem smislu pa so za vlagatelje primerni sektorji, ki imajo večjo zaščito pred inflacijo, denimo podjetja iz energetskega sektorja in družbe javnih dobrin. Gre namreč za storitve in proizvode, ki jih ljudje potrebujejo ne glede na razmere na trgu. "Boljšo zaščito imajo tudi večje družbe, ki imajo večjo moč cenovnega prilagajanja naprej kupcem – lahko podražijo cene svojih izdelkov, ker imajo močne blagovne znamke, na katere so ljudje navajeni in lažje prenesejo podražitev. Sem spadajo tudi družbe, ki niso zadolžene," je naštel.

Med slabe naložbe medtem Hribar prišteva vlaganje v družbe, katerih poslovni model je tak, da je dobiček, ki ga danes še ne ustvarjajo, ampak naj bi ga ustvarjale v prihodnje, močno oddaljen. "Običajno gre za tehnološke družbe. Vrednost teh prihodnjih dobičkov ob višjih obrestnih merah je bistveno nižja, kot je bila," je poudaril.

Finančni trgi trenutno ne pričakujejo dodatnega zaostrovanja denarne politike

Napovedovati prihodnje gibanje na finančnih trgih je po besedah Blaža Hribarja približno tako negotovo, kot je predvideti razplet rusko-ukrajinskega spopada ali covidnih ukrepov na Kitajskem. Stanje na svetovnem finančnem trgu je namreč v veliki meri odvisno od tega.

Finančni trgi sicer trenutno pričakujejo, da bo ECB začel odločno dvigovati obrestno mero in da bo ta proti koncu leta šla proti 0,5 odstotka. "Inflacijska tveganja se sicer trenutno po mnenju finančnih trgov ne povečujejo več, kar pomeni, da je to, kar je ECB trenutno napovedal, dovolj. Finančni trgi ne pričakujejo dodatnega zaostrovanja denarne politike prek tega, kar je danes napovedano, torej prek 0,5 odstotka. To bi se obdržalo do nadaljnjega, dokler ne vidimo, kako se bo situacija razvijala naprej," je pojasnil Hribar, ki ob tem poudarja, da lahko številke spremeni vsaka nova informacija.