58 kilometrov magistralnega plinovoda od Zlobina do Bosiljevega je prva faza širitve plinovoda iz LNG-terminala na otoku Krku proti Sloveniji in Madžarski. Z njim se bo zmogljivost transporta utekočinjenega plina povečala za 20 odstotkov, na tri in pol milijarde kubičnih metrov na leto.

Sorodna novica Geoplin neuspešen pri dobavi plina na Krku: Energetska stabilnost v Sloveniji ni ogrožena

"Z izgradnjo tega plinovoda in naslednjega od Lučkega do Zaboka bomo Sloveniji lahko dobavili milijardo in 700 milijonov kubikov plina na leto," je napovedal predsednik uprave podjetja Plinacro Ivica Arar.

S širitvijo plinovoda bo Slovenija lahko iz terminala LNG na Krku dobila tudi 5,7 milijarde kubičnih metrov utekočinjenega plina.

Vsi projekti so pripravljeni in v fazi, da lahko že jutri začnemo gradnjo, je zatrdil Arar.

Prva faza širitve plinovoda bo stala 155 milijonov evrov, večina sredstev je iz evropskih skladov, del pa iz hrvaškega proračuna.

Hrvaška načrtuje, da bo postala regionalno energetsko vozlišče za srednjo in jugovzhodno Evropo.

Hrvaška ne vlaga le v plinovode za fosilna goriva, temveč jih hkrati prilagaja za transport drugega energenta v prihodnosti, vodika, je ob tem navedel predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković. Izgradnja prvega odseka plinovoda bo trajala 15 mesecev. Trenutne zmogljivosti LNG-terminala na Krku so zakupljene do leta 2037, zato je interes držav za dodatni plin zelo velik.