Hrvaška vlada je potrdila predlog zakona Lex Agrokor o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, ki so prezadolžena. Cilj zakona je zavarovanje stabilnosti hrvaškega gospodarstva in finančnega sistema, ne pa reševanje posameznih oseb ali podjetij, je poudaril hrvaški premier Andrej Plenković.

Zakon je predviden za uporabo v primerih podjetij, ki imajo najmanj 5.000 delovnih mest in 7,5 milijarde kun (okoli milijardo evrov) obveznosti, ki jih ne morejo izpolniti. Če bi podjetje, ki izpolnjuje oba pogoja, zahtevalo pomoč države, bi vlada predlagala izrednega pooblaščenca, ki bi ga moralo potrditi trgovsko sodišče v Zagrebu. Izredno upravo bi lahko zahtevali tudi upniki, a bi za to potrebovali soglasje podjetja, ki je v težavah.

Naloga izrednega pooblaščenca vključuje zagotavljanje rednega poslovanja družbe, omogočanje sveže likvidnosti, začetek sistematičnega postopka prestrukturiranja in zagotavljanje trajnostnega razvoja ter delovnih mest, je povedal hrvaški premier.

"Ne gre za nacionalizacijo"
"Ne gre za nobeno nacionalizacijo ali državni intervencionizem, ki bi ogrožal zasebno lastnino in nasprotoval hrvaški ustavi," je povedal Plenković in poudaril, da so pri pripravi predloga upoštevali tudi zakonodajo Evropske unije.

Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je dodala, da je cilj zakona dogovor z upniki, ki bi omogočal nemoteno nadaljevanje poslovanja. Izredna uprava bi lahko svojo nalogo opravljala največ 15 mesecev - če bi bila neuspešna, bi sledil stečaj družbe. Ministrica je med drugim še dejala, da je zakon posledica sistemskih težav, ki jih povzroča kriza v Agrokorju.

Vlada je predlog zakona zdaj poslala v parlamentarni postopek. Plenković pričakuje, da ga bodo poslancem predstavili v sredo.

Dolg miruje
Koordinacija bank upnic je medtem potrdila neuradne informacije o mirovanju dolga. S predstavniki Agrokorja naj bi uskladili ključne dele dogovora, podpis pričakujejo danes.

Kot je objavila banka Erste, ki je v koordinaciji skupaj s Privredno banko Zagreb, Raiffeisenbank Austria, Sberbank, avstrijsko podružnico VTB Bank in Zagrebačko banko, je cilj dogovora olajšati prizadevanja Agrokorja za stabilizacijo poslovanja in poplačilo obveznosti do dobaviteljev ter za zagotovitev likvidnosti, kontinuirano poslovanje in zaščito vrednosti koncerna, bil pa naj bi tudi podlaga za prestrukturiranje koncerna.

Dogovor predvideva spremembe v vodstvu
Dogovor predvideva tudi imenovanje glavnega direktorja za prestrukturiranje, "kot ključne osebe za izvedbo programa stabilizacije". Med prestrukturiranjem bodo nato na najvišje menedžerske položaje imenovali "neodvisne strokovnjake, da bi se vodil transparenten in vzdržen proces prestrukturiranja".

Blokirani računi Agrokorja
Hrvaško ministrstvo za finance je zaradi slabih 11 milijonov evrov dolgov za DDV blokiralo Agrokorjeve račune in račune številnih njegovih podjetij, podatek je potrdila tudi državna finančna agencija. Na hrvaški borzi so medtem potrdili, da so trenutno blokirali račune tudi podjetjem Ledo, Jamnica, Tisak, Belje, Zvijezda in PIK Vinkovci.

Skupno za 24 milijonov evrov terjatev
Poleg ministrstva za finance naj bi prisilno izvršbo sprožilo tudi hrvaško elektrogospodarstvo, ACI Marina ter številni dobavitelji; vsi skupaj od Agrokorja terjajo 24 milijonov evrov.

Je zakon protiustaven?
Sodnik na trgovinskem sodišču Mislav Kolakušić vladni zakon označuje za protiustavnega. Začasnega predsednika naj bi imenovala vlada, nadzorni odbor ministrstvo za gospodarstvo, medtem ko upniki dejansko ne bi imeli nobenih pravic pri odločanju, opozarja sodnik Kolakušić.

Medtem mediji poročajo, da naj bi postopek prisilne izvršbe terjatev sprožilo še več dobaviteljev, med katerimi omenjajo celo enega največjih, Kraš. Predsednik Mosta in sabora Božo Petrov pa je sinoči potrdil, da je zoper predsednika Agrokorja Ivice Todorića vložil kazensko ovadbo zaradi suma prirejanja finančnih poročil.