Letos so po podatkih hrvaškega kmetijskega ministrstva na Hrvaškem v promet spravili 5210 hektolitrov vina teran. Foto: Elen Batista Štader, TV Slovenija
Letos so po podatkih hrvaškega kmetijskega ministrstva na Hrvaškem v promet spravili 5210 hektolitrov vina teran. Foto: Elen Batista Štader, TV Slovenija

"Od začetka si skupaj z Evropsko komisijo prizadevamo za rešitev, ki bo upoštevala interes vseh strani, ter pričakujemo hitro pravno rešitev tega primera. Prepričani smo, da imamo pravne in zgodovinske argumente, ki gredo v prid hrvaškim proizvajalcem," so navedli na hrvaškem kmetijskem ministrstvu.

Hrvaška vztraja pri stališču, da imajo hrvaški pridelovalci legitimno pravico proizvajati in prodajati vino z označbo sorte teran znotraj zaščitene zemljepisne označbe Hrvatska Istra. Slovenija je z zemljepisno označbo porekla zaščitila vinsko sorto teran, kar po mnenju Zagreba ni dovoljeno, saj slovenski teran proizvajajo iz sorte grozdja refošk, medtem ko v hrvaški Istri obstaja sorta trte teran.

Slovenija meni, da bi Komisija s sprejetjem hrvaških argumentov prekoračila svoja pooblastila. V vsebinskem smislu bi odločitev Bruslja, ki v konkretnem primeru večjo težo daje označevanju rastlinske sorte kot pa zaščiteni označbi porekla, zanikala eno izmed ključnih vodil EU-ja na področju skupne kmetijske politike, to je zaščiteno označbo porekla.

Če bo prišlo do sprožitve postopka za odobritev te izjeme, bo Slovenija, kot je napovedal minister Židan, uporabila vsa pravna sredstva za zaščito slovenskih proizvajalcev, ne izključuje niti možnosti tožbe proti Komisiji.

Kršenje pravnega reda EU-ja
Kraški vinarji so večkrat opozorili, da Hrvaška krši pravni red EU-ja, ker v hrvaških trgovinah še vedno tržijo hrvaško vino z imenom teran, čeprav ni bilo pridelano na kraški planoti. S 30. junijem se je tudi izteklo triletno obdobje po vstopu Hrvaške v EU, v katerem so lahko hrvaški pridelovalci še prodajali zaloge tega vina. Letos so po podatkih hrvaškega kmetijskega ministrstva na Hrvaškem v promet spravili 5210 hektolitrov istrskega vina teran.

Izjema bi sicer neuradno veljala za vino z zaščiteno označbo porekla "Hrvatska Istra", ki se prideluje na okoli 300 hektarjih iz vinske trte teran. Ta izjema bi bila mogoča pod jasnimi pogoji glede etiketiranja. Na primer, "Hrvatska Istra" bi moralo pisati z večjimi črkami kot "teran" in obe označbi bi morali biti na istem vidnem polju, torej obe na sprednji ali na hrbtni strani steklenice.