Foto: EPA
Foto: EPA

Za prihodnje leto je maja državi napovedoval 4,5-odstotno rast, v novem poročilu pa zapisal, da bo ta 4,6-odstotna.

Mednarodni denarni sklad (IMF) Sloveniji za letos napoveduje 1,4-odstotno stopnjo inflacije, prihodnje leto pa 1,8-odstotno. Stopnja brezposelnosti naj bi bila letos 4,5-odstotna, v prihodnjem letu pa 4,3-odstotna, je navedel v danes objavljenem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih.

V IMF-ju so dodali, da se svetovno gospodarsko okrevanje po pandemiji novega koronavirusa nadaljuje. Vendar pa zaradi nadaljevanja pandemije z agresivno različico delta gospodarsko okrevanje izgublja zagon. Negotovosti krepijo motnje v oskrbovalnih verigah, ki v številnih državah poganjajo inflacijo.

Umar zvišal napoved gospodarske rasti za Slovenijo na 6,1 odstotka

V majski napovedi je IMF za Slovenijo za leto 2023 napovedal 3,6-odstotno rast, v tokratni napovedi tega leta ne omenja. Maja je med drugim navedel, da je Slovenija na negativne posledice epidemije covida-19 odgovorila s hitrimi, obsežnimi in dobro usklajenimi ukrepi, posvaril pa je pred zamudami pri cepljenju.

Z dvigom letošnje napovedi za Slovenijo se je IMF približal jesenski napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta je septembra napoved za državo postavil pri 6,1 odstotka, za prihodnje leto pa pri 4,7 odstotka.

Nekoliko nižja napoved svetovne rasti

Foto: EPA
Foto: EPA

IMF je napoved letošnje rasti svetovnega gospodarstva znižal s šestih odstotkov na 5,9 odstotka. Za prihodnje leto je napoved ohranil pri julijski oceni, 4,9 odstotka. V IMF-ju so ocenili, da okrevanje svetovnega gospodarska spremljajo številna tveganja.

Evrskemu območju je za letos napovedal petodstotno rast, kar je 0,4 odstotne točke več, kot je napovedal julija. Za leto 2022 območju napoveduje 4,3-odstotno gospodarsko rast.

Svetovna zadolženost se bliža 300 bilijonom dolarjev

Precej pa je znižal napoved rasti za ZDA. Medtem ko je julija predvideval, da bo ta sedemodstotna, zdaj meni, da bo ta letos šestodstotna. Prihodnje leto naj bi dosegla 5,2 odstotka. Napoved za Japonsko je za letos znižal na 2,4 odstotka, za prihodnje leto pa zvišal na 3,2 odstotka.

Za Kitajsko so obeti malenkost slabši. Država naj bi letos rasla po osemodstotni stopnji, prihodnje leto pa bo 5,6-odstotni. Napoved za Indijo medtem ostaja enaka julijski, letos 9,5-odstotna rast in v letu 2022 8,5-odstotna rast.

IMF je znižal napoved rasti Nemčije za letos in napoved rasti Francije za prihodnje leto. Nemčija naj bi letos dosegla 3,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda, prihodnje leto 4,6-odstotno. Francosko gospodarstvo naj bi zraslo po 6,3- in 3,9-odstotni stopnji, italijansko pa po 5,8- in 4,2-odstotni stopnji.

Gonilo rasti: cepljenje in ključne gospodarske politike

IMF navaja, da se svetovno gospodarsko okrevanje po pandemiji novega koronavirusa nadaljuje, vendar pa zaradi nadaljevanja pandemije z agresivno različico delta okrevanje izgublja zagon. Gonilo rasti sta cepljenje prebivalstva in zgodnji odziv ključnih politik.

OECD: Okrevanje po covidu-19 bo zelo neenakomerno

Glavni izzivi so povezani z umirjeno rastjo zaposlovanja, naraščajočo inflacijo, negotovostjo preskrbe s hrano in motnjami v oskrbovalnih verigah ter podnebnimi spremembami. IMF predvideva, da se bodo razvite države vrnile k rasti pred pandemijo že prihodnje leto, do leta 2024 pa jo bodo presegle za 0,9 odstotka.

Za razvijajoča se gospodarstva brez Kitajske in države v razvoju bo ta raven precej nižja kot pred izbruhom pandemije. Hitrost okrevanja namreč narekuje hitrost cepljenja. V razvitem svetu je cepljenega okoli 60 odstotkov prebivalstva, v nerazvitih državah pa je necepljenega 96 odstotkov prebivalstva.

Podnebne spremembe, revščina, okrevanje

IMF je pred podnebno konferenco na Škotskem pozval k močnejšim zavezam držav za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Zelene naložbe lahko pomagajo k enakopravnejšemu energetskemu prehodu, razvite države pa morajo izpolniti obljube o financiranju ukrepov proti podnebnim spremembam v nerazvitih državah.

Sklad je razkril, da razmišlja o vzpostavitvi sklada za odpornost in trajnost, ki bi državam zagotovil dolgoročne naložbe v trajnostno rast, tudi za zmanjšanje revščine. Državam je svetoval, naj izdatki za zdravstvo ostanejo prednosti, ob tem pa naj se osredotočijo tudi na dolgoročne strukturne cilje.

Monetarna politika bo medtem po mnenju IMF-ja morala iskati ravnotežje med bojem proti inflaciji in podporo gospodarskemu okrevanju. IMF predvideva, da se bo inflacija vrnila na ravni pred pandemijo sredi leta 2022. Za nekatere države, kot so ZDA, pa tveganja za višjo inflacijo rastejo že nekaj časa.