Podobno kot Umar tudi IMF Sloveniji napoveduje nekaj nižjo gospodarsko rast. Foto: BoBo

IMF ob tem Sloveniji za letos napoveduje 1,8-odstotno, za prihodnje leto pa 1,9-odstotno inflacijo. Stopnja brezposelnosti, merjena po anketni metodi, naj bi se kljub upočasnitvi rasti letos še znižala. S 5,1 odstotka v 2018 naj bi tako letos upadla na 4,5 odstotka, kjer naj bi ostala tudi v 2020.

IMF je tako sledil Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), s katerim sta v napovedih precej usklajena. Umar je septembra napoved gospodarske rasti oklestil za 0,6 odstotne točke, na 2,8 odstotka. Napoved za prihodnje leto je medtem znižal za 0,1 odstotne točke, na 3,0 odstotka.

Prilagoditev napovedi drugih tujih in domačih ustanov se še pričakuje, zelo verjetno pa jo bodo tudi te nekoliko prilagodile navzdol.

Umarjeva slabša gospodarska napoved je bila posledica upočasnitve rasti v trgovinskih partnericah in obetov do konca leta, ki vplivajo na izvoz in investicije izvoznega sektorja. Še vedno pozitivna so medtem gibanja na področju domače porabe.

Napetosti med ZDA in Kitajsko niso dobre za rast evropskega gospodarstva. Foto: Reuters

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko

Upočasnitev rasti v mednarodnem okolju je v veliki meri posledica povečanih tveganj, na katera opozarja tudi IMF. Tveganja so po navedbah sklada posledica naraščanja trgovinskih napetosti, še posebej trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA, ki vpliva tudi na preostali svet na čelu z Evropo, makroekonomskih napetosti na številnih razvijajočih se trgih in strukturnih dejavnikov, kot je nizka rast produktivnosti in staranje prebivalstva v razvitem svetu.

IMF tako ugotavlja, da je svet v usklajenem upočasnjevanju gospodarske rasti, letošnja svetovna rast, ki bo po najnovejših napovedih sklada 3,0-odstotna, pa bo najslabša od obdobja zadnje gospodarske in finančne krize leta 2009.

IMF je najnovejše gospodarske napovedi objavil v okviru letnega zasedanja sklada in Svetovne banke. Dogajanje v Washingtonu bo vrhunec doseglo v petek in soboto z zasedanjem Mednarodnega denarnega in finančnega odbora IMF-a ter skupnega Razvojnega odbora IMF-a in Svetovne banke.

Med udeleženci dogajanja je tudi slovenska delegacija pod vodstvom guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta in državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Metoda Dragonje. Ob robu zasedanj obeh odborov bodo člani delegacije opravili tudi pogovore s predstavniki obeh mednarodnih finančnih ustanov, na katerih bodo sogovornikom predstavili trenutni makroekonomski položaj v Sloveniji in se pogovarjali o prihodnjem sodelovanju med Slovenijo in obema ustanovama. Tako kot je to običaj, bodo organizirana tudi srečanja s predstavniki investicijskih bank.

IMF je najnovejše gospodarske napovedi objavil v okviru letnega zasedanja sklada in Svetovne banke. Dogajanje v Washingtonu bo vrhunec doseglo v petek in soboto z zasedanjem Mednarodnega denarnega in finančnega odbora IMF-a in skupnega Razvojnega odbora IMF-a ter Svetovne banke. Foto: EPA

BS poziva k previdnosti pri vodenju fiskalne politike

Zaostrene razmere v mednarodnem okolju so začele opazneje vplivati na slovensko gospodarstvo. Povečala so se makroekonomska tveganja, kar zahteva previdnost pri načrtovanju in vodenju fiskalne politike, tudi v sklopu priprave proračunov za leti 2020 in 2021 ter drugih fiskalnih ukrepov, so ocenili v Banki Slovenije (BS).

Državni sektor je sredi leta ohranjal presežek, ki je v enem letu do junija znašal 0,6 odstotka BDP-ja. V prvi polovici leta je bila medletna rast izdatkov države nekoliko višja od rasti prihodkov države in nominalne gospodarske rasti, v najnovejši publikaciji o makroekonomskih gibanjih ugotavlja BS.

BS poziva k previdnosti pri vodenju slovenske fiskalne politike. Foto: BoBo

Padajoči dolg države

Dolg države je bil ob koncu junija pri 67,7 odstotka BDP-ja in se je od konca lanskega leta znižal tako nominalno kot v deležu BDP-ja. A dolg še presega referenčno vrednost 60 odstotkov BDP-ja, prav tako pa izziv za javne finance predstavljajo demografska gibanja, so poudarili v Banki Slovenije.

Kot so ugotovili analitiki centralne banke, je BDP v drugem četrtletju stagniral, razpoložljivi mesečni podatki o obsegu aktivnosti in anketni kazalniki pa nakazujejo precej šibko rast tudi v tretjem četrtletju. Rast industrijske proizvodnje je bila v poletnih mesecih nizka, julija je medletno stagnirala gradbena dejavnost.

So bili pa v tem mesecu razmeroma ugodni podatki o rasti prodaje v številnih storitvenih dejavnostih. To sovpada z nadaljnjim povečevanjem izvoza storitev in – če sklepamo po razmeroma visoki rasti plač – tudi s še naprej robustno zasebno potrošnjo, so navedli.

Visoka rast plač in padec produktivnosti

Razmeroma visoka rast plač in stagnacija produktivnosti sta dvignila rast stroškov dela na enoto proizvoda precej nad evrsko povprečje. Rast teh stroškov je sicer med članicami značilna še za baltske države, Ciper, Slovaško in deloma Nemčijo.

Nominalni rasti blagovnega izvoza in uvoza letos sta po ugotovitvah BS-ja ostali visoki, a le, če upoštevamo trenutne podatke o menjavi farmacevtskih proizvodov s Švico. Če te menjave ne upoštevamo, je bil blagovni izvoz avgusta po plačilnobilančnih podatkih medletno celo nekoliko manjši, rast uvoza pa je bila zanemarljiva.

Nižja inflacija

Septembra se je inflacija po avgustovskem pospešku znižala na 1,7 odstotka. Umiritev je bila posledica negativnega prispevka cen energentov, manjšega prispevka rasti cen hrane in po avgustovskem skoku tudi industrijskih proizvodov brez energentov.

Inflacija z izločenim vplivom cen energentov, hrane, alkohola in tobaka je septembra dosegla 2,3 odstotka in je evrsko prehitevala za 1,3 odstotne točke. Relativno visoka slovenska osnovna inflacija je posledica domačih inflacijskih dejavnikov, kot so višji stroški dela na enoto proizvoda in naraščajoča stopnja dobička. Te pritiske pa je blažilo zniževanje uvoznih cen.