Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Fiskalni svet v najnovejšem pregledu javnofinančnih in makroekonomskih gibanj opaža, da se relativna zadolženost sektorja država predvsem zaradi visoke inflacije še naprej postopoma znižuje, vendar ostaja višja kot pred začetkom epidemije. Ob napovedanih bolj negativnih javnofinančnih gibanjih v letošnjem letu kot v povprečju držav članic EU-ja in negotovosti glede učinka nadaljnjih ukrepov se povečujejo tveganja za občutnejše poslabšanje pogojev financiranja, je zapisal.

Ob tem opozarja na številne sprejete in še napovedane ukrepe, kot so s področja dolgotrajne oskrbe in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki da predstavljajo nadaljevanje neustreznega pristopa iz preteklosti z izključno negativnimi posledicami za vzdržnost javnih financ.

Ukrepi so podobno kot v preteklosti pogosto premalo domišljeni in celoviti s popolno odsotnostjo ukrepov za nevtralizacijo negativnega strukturnega učinka na javne finance, je zapisal fiskalni svet. Takšno delovanje pomembno omejuje prihodnji manevrski prostor fiskalne politike za nujno potrebne ukrepe, med katerimi so pokojninska reforma, financiranje zdravstvenega sistema ter sprememba sistema plač v javnem sektorju.

Primanjkljaj sektorja država je bil po razpoložljivih podatkih v prvem četrtletju letošnjega leta s 3,6 odstotka BDP-ja nekoliko večji kot v enakem obdobju lani in tudi kot v povprečju EU-ja. Pojemanje dinamike gospodarske aktivnosti po hitrem odboju ob zaključku epidemije, izpetje začetnega pozitivnega vpliva povišane inflacije in draginjski ukrepi so glavni dejavniki upočasnjene rasti večine davčnih prihodkov. Nadaljuje se tudi razmeroma neučinkovito pridobivanje obsežnih razpoložljivih evropskih sredstev.

Te negativne dejavnike deloma blaži pozitiven vpliv vztrajanja ugodnih razmer na trgu dela na dinamiko prihodkov od socialnih prispevkov. Pozitivni vpliv ugodnih razmer na trgu dela ter visoke nominalne rasti plač na vplačane socialne prispevke sta v prvi polovici leta deloma blažila pritiske na financiranje pokojninske in zdravstvene blagajne, piše v pregledu.

Rast odhodkov države medtem ostaja visoka, kar je v največji meri posledica okrepljene rasti stroškov dela po jeseni sklenjenem dogovoru o dvigu plač, ki v prevladujoči meri ohranja realno kupno moč javnih uslužbencev. Delno povezana z inflacijo je tudi razmeroma visoka rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter izdatkov za blago in storitve.