Za 12,1 odstotka dražja hrana je k letni inflaciji prispevala dve odstotni točki, za 8,5 odstotka višje cene izdelkov in storitev za rekreacijo in kulturo pa so prispevale 0,9 odstotne točke. V tej skupini so po navedbah statistikov izstopale višje cene počitniških paketov (te so se podražile za 7,5 odstotka) ter rekreacijskih in športnih storitev (za 13,1 odstotka).
Izdelki in storitve iz skupine zdravstvo so bili dražji za 13,3 odstotka in so inflacijo dvignili za 0,7 odstotne točke. Po 0,6 odstotne točke so prispevale še podražitve stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za 8,1 odstotka), restavracij in hotelov (za 8,9 odstotka) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 7,5 odstotka).
Po drugi strani so se v letu dni najopazneje pocenili naftni derivati in inflacijo ublažili za eno odstotno točko. Cene goriv in maziv za osebna vozila so bile nižje za 11,8 odstotka, tekočih goriv pa za 30,6 odstotka.
Cene blaga so se v povprečju zvišale za 6,2 odstotka, cene storitev pa za 8,4 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za sedem odstotkov, poltrajno blago za 5,6 odstotka in trajno blago za 3,5 odstotka.
Mesečno so se najbolj podražili gorivo, ogrevanje, elektrika
Na mesečno inflacijo so najbolj vplivale podražitve električne in toplotne energije, plina ter trdnih goriv (prispevale so 0,7 odstotne točke), sledile so višje cene počitniških paketov (prispevale 0,5 odstotne točke) ter izdelki in storitve iz skupine zdravstvo (0,2 odstotne točke).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila junija 6,6-odstotna. Mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna.
Inflacija v evrskem območju se še naprej umirja
Mesečna inflacija v območju skupne valute je junija po prvi Eurostatovi oceni dosegla 0,3 odstotka. Največ so k inflaciji junija prispevale cene v skupini hrana, alkoholne pijače in tobak. Te so bile medletno višje za 11,7 odstotka, kar je sicer 0,8 odstotne točke manj kot maja. Sledili so industrijski izdelki (5,5 odstotka), storitve (5,4 odstotka) in energija, ki pa je bila medletno za 5,6 odstotka cenejša. Medletni padec cen energije je bil še precej bolj izrazit kot maja, ko je dosegel 1,8 odstotka.
Po evrskih državah so najvišjo inflacijo junija imeli na Slovaškem (11,3 odstotka), sledile so Estonija (9,0 odstotka), Hrvaška (8,3 odstotka), Litva (8,2 odstotka), Latvija (8,1 odstotka) in Avstrija (7,8 odstotka). Najnižja je bila medtem inflacija v Luksemburgu (1,0 odstotka), v Belgiji in Španiji (po 1,6 odstotka) ter v Grčiji in na Cipru (po 2,7 odstotka). Slovenska letna inflacija je bila s 6,6 odstotka na ravni italijanske (6,7 odstotka) in nemške (6,8 odstotka).
Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju nekoliko višji kot lani
Statistični urad je objavil tudi zadnje podatke o javnofinančnem primanjkljaju. Ta se je v prvem letošnjem četrtletju ustavil pri 544 milijonih evrov oz. pri 3,6 odstotka BDP-ja, s čimer je bil nekoliko višji kot pred letom dni, ko je dosegel 416 milijonov evrov oz. 3,1 odstotka BDP-ja. Javni dolg je bil ob koncu marca pri 42,19 milijarde evrov oz. 69,5 odstotka BDP-ja.
Že deveto četrtletje zapored je bilo sicer v prvih treh mesecih tega leta v sektorju država zaznati rast skupnih prihodkov. Ti so znašali nekaj manj kot 6,27 milijarde evrov in bili medletno višji za 486 milijonov evrov ali za 8,4 odstotka. Skupne prihodke so ob nizki brezposelnosti najbolj povečali prihodki od socialnih prispevkov, ki so se v primerjavi s prvim četrtletjem lani dvignili za 223 milijonov evrov ali za 9,9 odstotka. Davčni prihodki so bili medtem višji za 182 milijonov ali za 6,5 odstotka.
Nominalno so se ob dvigu plač v javnem sektorju najbolj povečali izdatki za sredstva za zaposlene, in to za 156 milijonov evrov ali za 10 odstotkov. Subvencije podjetjem in gospodinjstvom so bile višje za 152 milijonov evrov ali za 97,6 odstotka. Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so bili višji za 152 milijonov evrov ali za 24,1 odstotka, izdatki za socialna nadomestila pa za 120 milijonov evrov ali za 4,7 odstotka.
A še bolj kot prihodki so se zvišali javnofinančni odhodki. Skupni izdatki države so tako dosegli 6,81 milijarde evrov in bili v primerjavi z izdatki v enakem četrtletju lani višji za 613 milijonov evrov ali za 9,9 odstotka. Bruto javni dolg je bil ob koncu prvega trimesečja pri 42,19 milijarde evrov ali 69,5 odstotka BDP. Medletno je bil nominalno višji za 946 milijonov evrov ali 2,3 odstotka, v deležu od BDP pa je bil nižji za 5,1 odstotne točke. Daleč največji del javnega dolga je dosegel dolg države na centralni ravni, 41,39 milijarde evrov ali 68,2 odstotka BDP. Skupni dolg občin je bil medtem pri 1,02 milijarde evrov ali 1,7 odstotka BDP. Pokojninska in zdravstvena blagajna sta bili ob koncu prvega četrtletja brez dolga.
Do konca leta naj bi se primanjkljaj po napovedih finančnega ministrstva povzpel na 2,621 milijarde evrov, kar bi predstavljalo štiri odstotke BDP. Nekoliko naj bi se nominalno povečal tudi dolg, in sicer na 44,609 milijarde evrov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje