Foto: Surs
Foto: Surs

Po podatkih Statističnega urada Slovenije (Surs) je bila letna rast cen v septembru 7,5-odstotna, medtem ko je bila prejšnji mesec 6,2-odstotna. Cene storitev so se v povprečju zvišale za 8,4 odstotka, cene blaga pa za 7,0 odstotkov.

Cene hrane in brezalkoholnih pijač so na letno inflacijo vplivale za 9,2 odstotka – skupaj so k inflaciji prispevale 1,6 odstotne točke. To je sicer najnižja letna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač po aprilu 2020, so pojasnili na Sursu.

Električna energija se je zaradi odprave ukrepa znižanega plačila prispevkov podražila za 26,5 odstotka in k rasti cen življenjskih potrebščin dodala 0,9 odstotne točke. Višje cene v skupini rekreacija in kultura (za 7,8 odstotka ) so ob tem prispevale 0,8 odstotne točke, za 10,7 odstotka dražji izdelki in storitve iz skupine zdravstvo pa so inflacijo dvignili za 0,6 odstotne točke. Prav toliko so prispevale še podražitve v restavracijah in hotelih (za 9,2 odstotka).

Letno inflacijo so za 0,3 odstotne točke ublažile za 18,6 odstotka nižje cene tekočih goriv. Cenejše kot pred letom dni, za 8,2 odstotka, je bilo tudi dizelsko gorivo, inflacijo je znižalo še za 0,2 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 7,1-odstotna (septembra lani 10,6-odstotna). Na mesečni ravni so se cene, merjene s tem indeksom, dvignile za 0,7 odstotka.

Inflacija se spet povečuje

K mesečni inflaciji največ prispevala dražja električna energija

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,3 odstotka.
K mesečni inflaciji je največ, 0,4 odstotne točke, prispevala dražja električna energija (za 10 odstotkov). Za 0,3 odstotne točke so jo dvignile še višje cene oblačil in obutve (za 5,5 odstotka), za 0,2 odstotne točke pa dražje gostinske storitve (za 3,7 odstotka).

Za 0,3 odstotne točke so jo dvignile še višje cene oblačil in obutve (za 5,5 odstotka), za 0,2 odstotne točke pa dražje gostinske storitve (za 3,7 odstotka).

Višje cene naftnih derivatov so dodale 0,1 odstotne točke; tekoča goriva so se podražila za 5 odstotkov, goriva in maziva za osebna vozila pa za 1,6 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so dodale še višje cene sadja (za 4,9 %) ter vse preostale podražitve v septembru.

Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,7 odstotne točke ublažili cenejši počitniški paketi (za 14,2 odstotka), po 0,1 odstotne točke pa še nižje cene nastanitvenih storitev (za 5,4 odstotka) in drugih storitev v zvezi z osebnimi vozili (za 2,6 odstotka.)

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila medtem septembra 7,1-odstotna (septembra lani 10,6-odstotna). Na mesečni ravni so se cene, merjene s tem indeksom, dvignile za 0,7 odstotka. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,1 odstotka, cene blaga pa za 6,5 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,4 odstotka, poltrajno blago pa za 5,7 odstotka. Cene trajnega blaga so bile nižje za 0,2 odstotka.

Slovenska inflacija septembra precej nad povprečjem skupne valute

Območje evra je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat septembra zabeležilo 4,3-odstotno inflacijo, potem ko je bila ta mesec prej pri 5,2 odstotka. Stopnja inflacije v evrskem območju je tako dosegla najnižjo raven po oktobru 2021.

Kot izhaja iz statističnih podatkov, so se septembra medletno najbolj zvišale cene v skupini hrana, alkoholne pijače in tobačni izdelki, in sicer za 8,8 odstotka. Avgusta je bila rast cen te skupine 9,7-odstotna.

Slovenska inflacija je bila septembra občutno nad povprečjem evrskega območja. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 7,1-odstotna. Višjo inflacijo sta med državami, za katere ima Eurostat podatke, septembra beležili le Slovaška z 8,9-odstotno in Hrvaška s 7,3-odstotno inflacijo.