Pred letom dni je TV Slovenija poročala o nekdanjem zaposlenem iz idrijskega Kolektorja, ki naj bi vodstvo podjetja več let opozarjal na neustrezno ravnanje z nevarnimi snovmi v proizvodnji. Zatem so inšpektorji obiskali podjetje in zdaj je jasno:

• V Kolektorju so zaposleni delali brez varnostnega lista za formaldehid.
• Delodajalec ni konkretno opredelil osebne varovalne opreme.
• Ni opredelil ukrepov za preverjanje prezračevanja.
• Ni dopolnil ocene tveganja glede uporabe fenola in formaldehida.
• Ni opredelil preiskav škodljivosti fenola in formaldehida.

Formaldehid je dokazano rakotvoren

"Mene je zelo prizadelo, da je to veliko podjetje, kaj se šele dogaja v majhnih podjetjih," izsledke inšpektorjev komentira predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela Metoda Dodič Fikfak, ki se z nevarnostmi pri delu ukvarja že 40 let. Pojasnjuje, da sodi formaldehid med nesporne karcinogene, kar pomeni, da je njegova rakotvornost dokazana tako na živalih kot na ljudeh, "o tem ni dvoma, povzroča raka na zgornjih dihalih".

Sorodna novica Neustrezna zaščita pred nevarnimi snovmi v Kolektorju?

Drugo organsko topilo, ki ga omenjajo inšpektorji, je fenol, ki je podoben formaldehidu, vendar ne tako toksičen. Topi se v maščobah, v krvi in lahko povzroča spremembe v centralnem živčnem sistemu, v jetrih …

Najprej bi se morali v podjetjih vprašati, ali nevarno snov dejansko potrebujejo oziroma ali jo lahko nadomestijo s kakšno drugo, ne tako nevarno. In če se snovi ne da nadomestiti, potem mora biti delavec seznanjen, kaj tvega in kako se je treba zaščititi, zaščitna sredstva pa mora znati uporabljati in morajo biti vedno na razpolago. To piše v varnostnih listih in tega v podjetju za snov formaldehid ni bilo. "To je nedopustno, zunaj kakršnega koli razumevanja. Imam občutek, da se borimo proti znanju. Zakaj niso imeli varnostnega lista in z njim seznanili delavcev? Zakaj delavec ne dobi osnovne informacije, kaj snov je? Ali je mogoče, da kot delodajalec dejstvo o rakotvornosti ignoriraš, čeprav veš, da bo vsaj inšpekcija ta podatek od tebe zahtevala? Ali je mogoče, da ti je kot delodajalcu vseeno za ljudi, čeprav veš, da neposredno škodiš človekovemu zdravju, ali pa želiš ne vedeti? A je to sploh mogoče," se sprašuje Dodič Fikfak. Pomembno je tudi, da na delovnem mestu, kjer se pojavlja nevarna snov, delavci ne krožijo. Če krožijo, rakotvorni snovi izpostavimo veliko več ljudi. Nujno je, da tiste, ki so izpostavljeni, maksimalno zaščitimo, jih naučimo, kako s snovjo delati, in nadziramo njihovo delo.

Ni želje, da bi se stvari popravile

"To je vzorčen primer tega, na kar ves čas opozarjamo; mislim, da so glavna težava naših organizacij neznanje, pomanjkanje občutka odgovornosti do sočloveka in nezavedanje, da je mogoče zgled podjetja graditi tudi na skrbi za delavca. V tem primeru je jasno, da sta bila fenol in formaldehid uporabljena kot dve nenevarni kemikaliji in so z njima tako tudi delali." Za nastanek raka, ki ga povzroča formaldehid, je značilno, da imata enak učinek dolgotrajna izpostavljenost majhnim koncentracijam ali kratkotrajna izpostavljenost zelo visokim koncentracijam, "kumulativna doza, ki so jo delavci prejeli, pa verjetno ni bila zanemarljiva".

Formaldehid onesnažuje tudi okolico

Formaldehidu pa niso izpostavljeni le delavci znotraj tovarne. Skozi prezračevalni sistem se hlapi odvajajo v okolje, v idrijsko kotlino. Prebivalci Idrije so povedali, da za določenimi deli tovarne, kamor hodijo na sprehod, smrdi. "Te težave imamo v številnih krajih po Sloveniji, ko se v zrak spuščajo na tone formaldehida," pravi sogovornica, denimo v Ilirski Bistrici, Škofji Loki ... Ampak to je že težava inšpekcije za okolje. Da bi jo rešili, bi se morali obe inšpekciji povezati.

V Evropi je zadnja leta veliko prizadevanje za zmanjšanje rakotvornih snovi v proizvodnjah, število rakavih bolnikov je namreč vedno večje. Večino vzrokov sicer pripišemo staranju, pri tem pa zanemarimo tako izpostavljenost nevarnim snovem kot v tem primeru.