Z oddajo programa prisilne poravnave tako odhaja še en del upanja na prostovoljno poravnavo, a kot je dejal Topič, so "vrata še vedno odprta". "Kanček optimizma je še vedno umesten," je dejal Topič in poudaril, da so se bili v koprskem holdingu z bankami pripravljeni pogajati, a te za zdaj še niso našle skupnega imenovalca.

"Možnost prostovoljne poravnave je v tem trenutku odvisna predvsem od bank," je dejal Topič. Po njegovih besedah naj bi predlogu o prostovoljni poravnavi po najnovejših informacijah nasprotovalo pet od 19 bank, večinoma ali v celoti naj bi bile v tuji lasti.

Poplačilo vseh dolgov v naslednjih petih letih
Odprodaja posameznih divizij je v programu prisilne poravnave po Topičevih besedah zgolj okvirno opredeljena. O tem, kaj bodo prodajali, če bo do prisilne poravnave prišlo, pa se bodo odločali glede na razmere na trgu. Po zagotovilih Topiča program prisilne poravnave predvideva celotno poplačilo dolgov v naslednjih petih letih, podoba koprskega holdinga pa bi bila po končani prisilni poravnavi bistveno bolj skromna.

Prostovoljna poravnava malo verjetna
Kot so sporočili iz NLB-ja, se banke upnice ne nameravajo ponovno sestati. Bawag, banka SKB in Volksbank so namreč na okrožno sodišče v Kopru že vložile predlog za uvedbo stečaja in vztrajajo pri svojem stališču. Sodišče je za datum odločanja o predlogu za uvedbo stečajnega postopka določilo 30. junij, zaradi česar so iz Istrabenza dan prej sodišču predložil program prisilne poravnave.

Kot je znano, Holding Istrabenz, ki je od 31. marca insolventen, bankam dolguje 350 milijonov evrov, zadolženost celotne skupine pa znaša 800 milijonov evrov.