Donosnost kapitala v lasti države in SDH-ja je manjša, kot če bi ta denar za daljši čas vezali v banki. Foto: BoBo
Donosnost kapitala v lasti države in SDH-ja je manjša, kot če bi ta denar za daljši čas vezali v banki. Foto: BoBo

Iz poročila, ki je na seznamu vladnih gradiv za obravnavo, je razvidno, da je knjigovodska vrednost premoženja v lasti države znašala dobrih 11,2 milijarde evrov. Od tega je 10,6 milijarde predstavljala vrednost premoženja v lasti države (konec 2012 je znašala 9,1 milijarde evrov), preostanek pa je v neposredni lasti holdinga (SDH), kar predstavlja 660 milijonov evrov.

Povečanje premoženja za dobri dve milijardi evrov, ki ga upravlja država, je šlo predvsem na račun podržavljanja bank, ki so krive tudi za levji delež izgube. Avtorji poročila tako navajajo, da bi družbe v državni lasti brez vključitve shiranih bank imele 550 milijonov evrov čistega dobička namesto 2,1 milijarde evrov izgube.

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) družb v neposredni lasti države se je povečala za 1,4 odstotne točke, na 1,7 odstotka, medtem ko je ROE družb v neposredni lasti Soda znašala 8,6 odstotka. K temu so največ pripomogli poslovni izidi Krke, Telekoma, Petrola, Zavarovalnice Triglav ter HSE-ja, Darsa in Gena, ki imajo v portfelju tudi sorazmerno veliko utež.

Iz svojih naložb je državi leta od 2012 do danes uspelo pobrati okoli 455 milijonov evrov dividend, od tega 169 v letu 2012, 139 milijonov lani in 147 milijonov evrov letos. Omenjeni znesek sicer zadošča za manj kot polovico zneska, ki ga mora letos država plačati za obresti na najeta posojila. Država je sicer neposredno udeležena v lastništvu 79 družb, prek SDH-ja pa še v lastništvu 38 družb.

Kaj sledi po padcu preizkusa obremenitvenih testov?
Kaj sledi po padcu preizkusa obremenitvenih testov?