Samo in Iza Login nista javni osebnosti in nista takšnega statusa nikoli imela, poudarjajo v odvetniški pisarni Stušek. Foto: MMC RTV SLO
Samo in Iza Login nista javni osebnosti in nista takšnega statusa nikoli imela, poudarjajo v odvetniški pisarni Stušek. Foto: MMC RTV SLO

Neodvisno od občasnega pojavljanja v medijih in poslovnega udejstvovanja, se zakonca Login njuni zasebnosti nikoli nista odrekla oziroma navedeno samo po sebi ne more pomeniti, da naj bi s tem postala javni osebnosti.

Odvetniška pisarna Stušek
Zakonca Login sta najbogatejša Slovenca. Foto: BoBo

Odvetniška pisarna Stušek je v imenu zakoncev Login pojasnila, zakaj se ne strinjajo z objavo podatkov iz zasebnega življenja Loginovih, ki sta javnosti sicer postala znana z razvojem in prodajo podjetja Outfit7 in sta bila razglašena za najbogatejša Slovenca. "Neodvisno od občasnega pojavljanja v medijih in poslovnega udejstvovanja, se zakonca Login njuni zasebnosti nikoli nista odrekla oziroma navedeno samo po sebi ne more pomeniti, da naj bi s tem postala javni osebnosti," navajajo v pisarni.

Ob tem so pojasnili, da takšna praksa izhaja iz več primerov Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki so obravnavali kolizijo med pravico do zasebnosti posameznikov in pravico javnosti do obveščenosti. Navajajo dve zadevi, v katerih je ESČP izrecno poudaril, da se polje varovane zasebnosti razteza na posameznikovo ime, pravico do podobe, fizično in moralno integriteto, kot tudi pravico, da živi zasebno, skrit pred neželeno javno pozornostjo. "Na splošno je v sodni praksi ESČP-ja izrazito poudarjeno načelo spoštovanja zasebnosti v zadevah, ki za javnost ne predstavljajo javnega pomena in interesa," so poudarili.

Obenem v odvetniški pisarni kot absurdno ocenjujejo stališče, da naj bi "članki, ki so grozili, in pisanje o družinskem deblu, svojcih, koreninah, razlogih za spremembo imena (ki jih vlagatelji skladno z zakonom o osebnem imenu niso dolžni pojasnjevati niti državi ob podaji vloge) prispevali k javnemu interesu".

Trojni test posega v osebnostne pravice
Ob tem navajajo t. i. trojni test ESČP-ja, s katerim je mogoče preveriti, kdaj je poseg v posameznikove osebnostne pravice dovoljen. To je, ko gre za javni interes, ko obstaja sorazmerje med tem interesom in škodo, ki jo poseg povzroči posamezniku, in ko je poseg nujen v demokratični družbi. In ta test "niti približno ni izpolnjen", so prepričani pravni zastopniki Loginovih.

Posledično zakonca Login v povezavi z objavami, ki so grozile, nista bila niti relativno javni osebi, kaj šele absolutno javni osebi, so poudarili. Tako so zavrnili stališče urednika revije Silvestra Šurle in Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), ki so prepričani, da sta se Loginova sama odrekla svoji zasebnosti, saj pogosto nastopata v medijih.

Spomnimo, da je ljubljansko okrajno sodišče podjetju Reporter Media prepovedalo objavljati podatke iz zasebnega življenja zakoncev Login. Zato so namesto številke Reporter Magazina, ki bi morala iziti pretekli petek, danes objavili številko z drugimi vsebinami, objavljajo pa vsebino začasne odredbe, izrek sodnice in svoj komentar glede odredbe. Šurla je dejal še, da bodo vložili ugovor na odločitev sodišča.

Neodvisno od občasnega pojavljanja v medijih in poslovnega udejstvovanja, se zakonca Login njuni zasebnosti nikoli nista odrekla oziroma navedeno samo po sebi ne more pomeniti, da naj bi s tem postala javni osebnosti.

Odvetniška pisarna Stušek