Foto: BoBo
Foto: BoBo
Proračun zaradi epidemije tudi prihodnji dve leti s primanjkljajem

Na velik primanjkljaj je vplivala 26,2-odstotna rast izdatkov, na drugi strani pa so občutno upadli skupni prihodki države, za 8,6 odstotka, je naračunal državni statistični urad.

Javnofinančni primanjkljaj je bil, odkar statistični urad spremlja podatke po metodologiji ESA, večji le še v zadnjem četrtletju 2013, ko je znašal 3,593 milijarde evrov oz. 38,6 odstotka bruto domačega proizvoda.

Javni dolg je konec drugega četrtletja letos znašal 36,803 milijarde evrov ali 78,2 odstotka BDP-ja. V primerjavi s stanjem ob koncu prvega četrtletja se je povečal za 3,417 milijarde evrov ali za 10,2 odstotka.

Državni proračun v osmih mesecih z 2,3 milijarde evrov primanjkljaja

Državni proračun je v prvih osmih mesecih letos izkazal primanjkljaj v vrednosti skoraj 2,3 milijarde evrov. Prihodki so znašali 5,8 milijarde evrov oz. 11,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, dinamika njihovega upadanja pa se upočasnjuje. Odhodki v vrednosti 8,1 milijarde evrov so bili glede na primerljive lanske višji za 23,4 odstotka.

Cene v povprečju navzdol

Statistični urad je izračunal tudi gibanje cen življenjskih potrebščin. Septembra so bile na letni ravni nižje za 0,3 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,4 odstotka. Na letni ravni sta se bencin in gorivo pocenila za petino, medtem ko se je hrana podražila za dobre štiri odstotke.

V Sloveniji pa je šest let opaziti trend zniževanja davčnega dolga. Lani se je znižal za dva odstotka in ga je bilo konec decembra za 1,18 milijarde evrov.

S poročilom o davčnem dolgu se je na današnji seji seznanila vlada.

Finančna uprava je lani pobrala 17,56 milijarde neto prihodkov za vse štiri blagajne javnega financiranja, in sicer proračuna, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod za zdravstveno zavarovanje in proračune občin. To je 5,8 odstotka več kot leto prej, izhaja iz sporočila po današnji seji vlade.

Davčni dolg lani upadel za dva odstotka

Davčni dolg za vse blagajne javnega financiranja je lani znašal 1,18 milijarde evrov, kar je dobrih 24 milijonov oz. dva odstotka manj kot leto prej. Trend zniževanja davčnega dolga se tako nadaljuje že šest let, od ustanovitve finančne uprave leta 2014 se je skupaj znižal za 317,46 milijona oz. 21,2 odstotka. V enakem šestletnem obdobju finančna uprava zaznava tudi skupni prirast prihodkov v vrednosti 3,96 milijarde evrov oziroma 29,1 odstotka, izhaja iz sporočila.

Kot so še dodali na vladnem uradu za komuniciranje, je treba pri spremljanju gibanja davčnega dolga poleg znižanja absolutnega zneska dolga v primerjavi s predhodnim obdobjem upoštevati tudi gibanje deleža dolga glede na letno pobrane javnofinančne prihodke finančne uprave. Delež davčnega dolga za vse javnofinančne blagajne v vseh letno pobranih javnofinančnih prihodkih finančne uprave je lani zdrsnil na 6,7 odstotka, medtem ko je leta 2014 znašal 10,4 odstotka.

Glede na možnosti izterjave je bil davčni dolg razdeljen na aktivni dolg v vrednosti 636,59 milijona evrov (53,9 odstotka) in pogojno izterljivi dolg v vrednosti 543,77 milijona evrov (46,1 odstotka).

Javni dolg narašča