Z Južnim tokom bi si Rusija utrdila položaj in se izognila nezanesljivim partnerjem, kot je Ukrajina. Foto: MMC RTV SLO
Z Južnim tokom bi si Rusija utrdila položaj in se izognila nezanesljivim partnerjem, kot je Ukrajina. Foto: MMC RTV SLO

Projekt, po ocenah vreden okoli 16 milijard evrov, bo v delu tekel tudi čez slovensko ozemlje. Gradnja skoraj 2.500 kilometrov dolgega plinovoda Južni tok, ki bo ruski plin pod Črnim morjem prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije pripeljal v Italijo, naj bi bila končana do leta 2015. Naložba v Sloveniji, kjer gradnje ni pričakovati pred letom 2014, naj bi presegla milijardo evrov.
Nekateri analitiki ob tem opozarjajo, da se bo energetska odvisnost Evrope, ki iz največje države na svetu uvozi približno tretjino plina, od Rusije še okrepila. Pod morjem bodo plinovod gradili ruski plinski gigant Gazprom, francoski EDF, nemški Wintershall in italijanski Eni, na kopnem pa Gazprom in družbe iz posameznih držav.
Nekateri analitiki ob tem menijo, da je projekt predrag, da bi ga lahko financirali, a v Gazpromu vztrajajo, da bo Južni tok ugledal luč sveta.
Varjenje prvega spoja plinovoda Južni tok je pospremila tudi delegacija iz Slovenije - minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, državni sekretar na omenjenem ministrstvu Igor Šalamun, predsednik uprave in glavni direktor družbe Geoplin Boštjan Napast, direktor Plinovodov Marjan Eberlinc in podpredsednik podjetja Comita Aljoša Ivančič. V sklopu programa je minister Černač podpisal dokument ob odprtju projekta.