V prvih dneh novega leta bodo minili trije meseci od stečaja slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways. Tedaj se izteče tudi rok, ko lahko upniki prijavijo svoje terjatve, da bi bili morda poplačani iz stečajne mase.

Kot je za MMC povedal stečajni upravitelj Adrie Airways Janez Pustatičnik, so do konca minulega tedna prejeli 1.380 prijav terjatev, številka pa je najbrž že presegla število 1400, saj kot pravi Pustatičnik, pred iztekom roka pričakujejo porast prijav terjatev. Sicer pa so pozive na prijavo terjatev poslali na okoli 25.000 naslovov. Med njimi so tudi kupci letalskih vozovnic, ki so zaradi stečaja Adrie Airways propadle.

Med največjimi uporabniki letov Adria Airways so bila ministrstva in drugi državni organi. Konec lanskega novembra, torej pred dobrim letom, je ministrstvo za javno upravo (MJU) Adrio Airways (Adria) izbralo za izvajanje rednih letalskih povezav med Ljubljano in Brusljem v letih 2019 in 2020. Pogodba za lete skupno 72 naročnikov, kot so ministrstva in drugi državni organi, pa je bila vredna nekaj manj kot 4,5 milijona evrov.

Vendar je, kot so nam sporočili z ministrstev in organov v njihovi sestavi, bilo nabavljenih le nekaj deset letalskih kart, ki so zaradi stečaja Adrie ostale nerealizirane. Za nekatere voznice je bilo prekinjeno plačilo, za odpovedane lete v preteklih letošnjih mesecih pa so bili tudi izdani dobropisi Adrie.

Na vladnem uradu za komuniciranje pojasnjujejo, da bodo "resorji, ki imajo odprte terjatve, stroške prijavili v stečajno maso." Omenjena propadla pogodba je sicer veljala le za lete v Bruselj.

Za druge destinacije, kamor je nekoč letela tudi Adria, pa za državno upravo veljajo "okvirni sporazumi za nakup letalskih vozovnic", podpisani s petimi izbranimi izvajalci.

V glavnem gre za turistične agencije, ki med drugim ponujajo letalske karte, kot so Airpass, Promo potovanja, Nomago, Tentours in Agencija Oskar. Trenutno so leti oziroma nakup vozovnic za Bruselj vključeni v omenjeni krovni okvirni sporazum.

"Odločitev o morebitnem posebnem javnem naročilu za neposredno zračno povezavo do Bruslja pa je odvisna od razmer na trgu in ponudbe, zato bo ministrstvo (MJU) za zdaj z izvedbo posebnega naročila še počakalo," pojasnjuje v Ukomu.

Novega letalskega prevoznika najverjetneje ne bo

Ob stečaju Adrie je Slovenija naenkrat ostala, vsaj kar se tiče letalskega prometa, precej odrezana od drugih evropskih letališč. Zato so se v vrhu vlade pojavljale ideje za morebitno ustanovitev novega nacionalnega letalskega prevoznika.

Kot kaže, bo ostalo zgolj pri ideji. Predsednik vlade Marjan Šarec je po poročanju STA v ponedeljek ob robu seje DZ-ja pojasnil, da je ustanovitev novega letalskega prevoznika v izključni ali delni lasti države malo verjetna, saj so tveganja zelo velika.

"Po mojem mnenju je malo verjetno, da bi ta hip dobili svojo letalsko družbo. Vse nacionalne prevozniške družbe imajo izgubo. Ko bodo znane končne številke, bomo morali pogledati in videti, ali smo pripravljeni iti v to ali ne," je dejal premier, ki meni, da je letalski posel precej tvegan, tudi precej reguliran, tako da "zadeve niso čisto preproste".

Ideji o "Air Slovenia" naj bi bil resno naklonjen le minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Sicer pa so v času zimskega voznega reda na Brnik prišle nekatere večje letalske družbe, ki povezujejo brniško letališče z nekaterimi najpomembnejšimi evropskimi prestolnicami ali letalskimi vozlišči.

Največ pripomb uporabnikov omenjenih letov so deležne časovnice poletov, ki niso v najprijaznejših ali najbolj ugodnih terminih. Trenutna povezava Brnika z Brusljem je denimo pozno popoldanski let (prihod 17.10; odhod 17.55).

Zato državni uradniki, kot je razvidno iz podatkov ministrstev, poleg Brnika najpogosteje uporabljajo za službene poti v Bruselj zagrebško letališče. Od tam pa v Bruselj letijo največ s hrvaško letalsko družbo Croatia Airlines kot tudi z avstrijsko Austrian Airlines. Za polete v EU prestolnice pa sta zanimivi tudi tržaško in beneško letališče (Brussels Airlines, Lufthansa, Alitalia). Omenjena letališča so zanimiva tudi za povezavo s Frankfurtom, čeprav ima dve dnevni povezavi tudi Brnik (odhoda 11.05, 18.40; prihoda 10.30, 17.55).

Višji stroški zaradi prevozov, dnevnic in prenočevanja

Zaradi stečaja Adrie ter posledično trenutnih slabih letalskih povezav Slovenije z Brusljem oz. Frankfurtom (opoldanski oz. popoldanski termini odhodov iz Ljubljane, kar posledično pomeni prenočitev v Bruslju ali Frankfurtu) ali pa zaradi transferjev na druga letališča, so se povečali stroški potovanj uradnikov. Večina ministrstev in državnih organov sicer posebnih izračunov glede višjih stroškov ni izdelala posebnih izračunov.

Na finančnem ministrstvu pa so denimo ocenili, da se bodo "stroški zagotovo povečali, po prvih grobih ocenah predvidevamo do dvakrat". Na kmetijskem in okoljskem ministrstvu menijo, da se bodo stroški zagotovo povišali vsaj za višino stroškov nočitev in tudi za dodatne dnevnice iz tega naslova ter stroške parkiranja oz. prevoza.

Na MNZ-ju pravijo, da so cene letalskih vozovnic zdaj višje, kot so bile v času prevoznika Adrie Airways. Višjim cenam letalskih vozovnic je treba zdaj prišteti še dodatne stroške transferjev do letališč, dodajajo.

Na obrambnem ministrstvu ocenjujejo, da se bodo neposredni stroški potovanja na relaciji Ljubljana–Bruselj povečali za približno 30 odstotkov. Po izračunih ministrstva za gospodarstvo pa so stroški večji predvsem zaradi dražjih letalskih kart (od 20 do 50 evrov), transferjev do letališča (do 130 evrov - Zagreb), prej povprečno od 18 do 30 evrov, ter dodatne dnevnice (50 evrov) in nočitve (130 evrov).

Več poletov v poletnem času?

Kot je pred dnevni poročal portal namenjen civilnemu letalstvu na področju nekdanje Jugoslavije ex-yuaviation, vsaj štirje letalski prevozniki, ki letijo na ljubljansko letališče, načrtujejo, da bodo prihodnjo poletno sezono podvojili število letov (Air France, Aeroflot, British Airways in Montenegro Airlines). Dodatne lete naj bi uvedel tudi Finnair do Helsinkov. Lufthansa pa naj bi od 29. marca ponudila bolj ugoden jutranji let v Nemčijo.