V kartelnem dogovoru so sodelovali avtobusni prevozniki, povezani v tri krovne družbe - Arriva Apletour, Nomago in Integral Brebus. Foto: Radio Koper
V kartelnem dogovoru so sodelovali avtobusni prevozniki, povezani v tri krovne družbe - Arriva Apletour, Nomago in Integral Brebus. Foto: Radio Koper

Prekršek se nanaša na javni razpis za izvajanje koncesije za opravljanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, ki ga je objavila direkcija za ceste dne 12. marca 2010. Odločba o prekršku, kot so sporočili z Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), še ni pravnomočna. Ob tem so poudarili, da so trem pravnim osebam - Arriva Štajerska, Arriva Dolenjska in Primorska in Veolia Ljubljana - in njihovim odgovornim osebam globo v okviru programa prizanesljivosti odpustili.

Vse tri družbe so namreč v upravnem in prekrškovnem postopku sodelovale z AVK-jem in ji predložile dodatne dokaze o kartelu ter izpolnile vse pogoje, zahtevane v zakonu in uredbi, zato jim je agencija odpustila plačilo globe v znesku 935.130 evrov.

Gre za prvi primer odpustitve globe v okviru programa prizanesljivosti v Sloveniji, kjer je AVK tistim pravnim osebam in njihovi odgovorni osebi, ki so vložile prijavo v okviru programa prizanesljivosti in izpolnile vse pogoje, globo, ki bi jim bila sicer naložena zaradi sodelovanja v kartelu, odpustila.

Program prizanesljivosti

"Smisel programa prizanesljivosti je, da se udeležence kartela motivira k sodelovanju z agencijo pri odkrivanju ravnanj, ki, kot že navedeno, predstavljajo enega izmed najhujših pojavnih oblik omejevanja konkurence. Program prizanesljivosti nagrajuje kršitelja/storilca, ki prvi/prej prinese informacije, zato predstavlja enega izmed pomembnejših sredstev pri odkrivanju kartelov," so navedli.

Za prekršek kršitve prepovedi omejevalnih sporazumov je v zakonu sicer predpisana globa v vrednosti do 10 odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu. Pri odmeri globe pravnim osebam je agencija upoštevala težo in trajanje kršitve ter obstoj olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Kršitev prepovedi omejevalnih sporazumov je sicer ena najhujših oblik kršitve pravil konkurence, saj gre za kartel. Pri teži prekrška je agencija upoštevala naravo kršitve, gospodarsko moč kršilk, geografski obseg kršitve, vpliv na trg ter trajanje kršitve.